TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Linuxovem teTeXu
Robert Kiesling
v2.9.1, 21. avgust 1997
Ta dokument pokriva osnovno namestitev in uporabo paketa teTeX, imple�
mentacijo TeXa in LaTeXa v ve�ini distribucij, in dodatne pakete kot
Ghostscript. Vsebino priro�nika ,,TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Lin�
uxovem teTeXu`` je pravno za��itil (c) 1997 njegov avtor Robert A. Kies�
ling. Dovoljeno je kopirati ta dokument, v celoti ali deloma, �e se
izka�e priznanje avtorju in Linuxovem dokumentacijskem projektu (angl.
Linux Documentation Project). Registrirane blagovne znamke so last
njihovih imetnikov. Prosim, po�ljite vse prito�be, predloge, popravke
in razne druge zadeve na <
[email protected]>, da bom lahko kar se da
popolno in a�urno vzdr�eval ta dokument. Prosim, po�ljite pripombe na
slovenski prevod na <
[email protected]>.
________________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?
2.1 Viri nadaljnih informacij
2.1.1 Slovenski viri informacij
3. O namestitvi
3.1 Splo�na distribucija s CTAN, V. 0.4
3.1.1 Namestitev binarne distribucije
3.1.1.1 Minimalna namestitev.
3.1.1.2 Popolna namestitev
3.1.1.3 Osnovna nastavitev sistema.
3.1.2 Namestitev izvorne distribucije.
3.2 Linuxove distribucije
3.2.1 Slackware 3.2
3.2.1.1 Ro�na Slackwareova namestitev
3.2.2 Debian GNU/Linux, V. 1.3
3.2.3 RedHat V. 4.2
3.3 Ghostscript V. 5.03
3.4 APSFILTER
3.5 FreeBSD
3.6 Tiskalni�ki stre�nik lpd(8)
4. Podrobnosti nastavitev po namestitvi
4.1 Kaj, �e moj tiskalnik ni podprt?
5. Uporaba teTeXa
5.1 Tiskanje dokumentacije
5.2 TeXovi in LaTeXovi ukazi
5.2.1 Struktura dokumentov
5.2.2 Znaki in znakovni stili
5.2.3 Robovi in presledki med vrsticami
5.2.4 Razredi dokumentov
5.2.4.1 �lanki in poro�ila
5.2.4.2 Pisma
5.3 LaTeXovi raz�iritveni paketi in drugi viri
6. Me�anje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)
7. Uporaba postscriptnih znakov
8. Dodatek: Seznam arhivov CTAN
9. Dodatek: LaTeX in sloven��ina
______________________________________________________________________
1. Uvod
Pogosto zastavljeno vpra�anje �t. 1: Moj ra�unalnik je pravkar po�rl
podatke DEVETIH gosto formatiranih disket. KAJ SE JE ZGODILO?
Odgovor: Namestitev teTeXa na Chanel3, moj prenosni Compaq, je bila,
kot da bi z vi�ine 15 metrov namestil 6-metrski odsek betonskega mosta
natanko na njegovo mesto. teTeX je velik paket. �e ve�, je skoraj
popolna implementacija TeXa 3.1415 in LaTeXa 2e za Linux. TeX sam je
�e dovolj ob�iren predmet, da boste pre�iveli ostanek svoje
ra�unalni�arske kariere v lovljenju koraka z zadnjim krikom mode
TeXovega sveta. To se pravi, namestitev in uporaba teTeXa ni za
pla�ne, niti za zaletave. Ta paket potrebuje dovolj kvalitetnega �asa.
Thomas Esser, avtor teTeXa, se je potrudil, da je naredil svoj paket
hiter, popoln in lahek za uporabo. Ker obstaja izvedba TeXa za
prakti�no vsak resen (in tudi za kar nekaj ,,neresnih``) operacijski
sistem na svetu, morajo razvijalci poskrbeti za namestitvene postopke,
ki bodo delovali na vseh. Odtod lahko pojasnimo del teTeXove
velikosti. To tudi pojasni dejstvo, da so del�ki, potrebni za
delujo�o namestitev teTeXa, raztreseni po vsem va�em bli�njem arhivu
CTAN.
CTAN je angle�ka kratica za Iz�rpno omre�je arhivov TeXa (angl.
Comprehensive TeX Archive Network), vrsta mest za anonimni FTP, ki
arhivirajo TeXove programe, makroje, pisave in dokumentacijo.
Verjetno se boste dodobra seznanili vsaj z enim mestom CTAN. V tem
dokumentu pot kot CTAN/contrib/pstricks pomeni ,,glejte imenik
contrib/pstricks na va�em najbli�jem mestu CTAN``. Glejte razdelek
,,Dodatek A: Seznam arhivov CTAN`` za trenutni spisek mest CTAN in
njihovih zrcalnih mest.
K sre�i so nekateri obzirni razvijalci Linuxovih distribucij za nas
zbrali vse potrebne ko��ke na enem mestu. teTeX pride poleg vseh
ve�jih distribucij Linuxa.
�e nimate distribucije Slackware, RedHat, ali Debian GNU/Linux, lahko
namestite teTeX z njegove uradne distribucije s CTAN. V nekaterih
primerih je to bolj za�eleno. Za podrobnosti glejte razdelek ,,O
namestitvi``.
�e imate na svojem sistemu �e name��en teTeX in bi radi sko�ili
direktno na razlago, kako ga uporabiti, presko�ite prva dva razdelka
in pojdite direktno na razdelek ,,Uporaba teTeXa``.
2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?
teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix. Je
izdelek Thomasa Esserja, <
[email protected]>. V izdaji
teTeXa za Linux te�ejo samo izvr�ilni programi pod Linuxom, pisave pa
so podane v obliki, uporabni pod sistemom teTeX za Linux. (Razdelki o
namestitvi teTeXa se osredoto�ajo na razli�ico Linuxa za i386. Za
namestitev teTeXa na MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le
zamenjava ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.)
Ostanek kode, TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo razli�nimi
stroji.
Poleg izvr�ilnih programov distribucija vklju�uje popoln paket TeXa in
LaTeXa, metafont in njegovo izvorno kodo, bibtex(1), makeindex(1), in
vso dokumentacijo ... ve� kot 4 megabyte jo je. Dokumentacija pokriva
vse, kar morate vedeti kot za�etnik. Torej le namestite vse dokumente.
Ne le zato, ker bi jih hoteli vse prebrati, pa� pa tudi zato, ker
dokumenti �e sami ponujajo veliko primerov ,,�ive`` kode za TeX in
LaTeX.
V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj
trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, �e ne
�tejete napora, potrebnega za prenos distribucij prek FTP ali
vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket. �e
imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je potrebno �e manj napora, da ga
dobite in namestite.
TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze
Stanford University. To je nizko-nivojski stavni jezik, ki omogo�a
delovanje visoko-nivojskih paketov kot je LaTeX. LaTeX je v bistvu le
skupek makro ukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej dolo�en
format dokumentov za kon�ne uporabnike. �e so vam v�e� formati, ki jih
ponuja LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli nau�iti programiranja v
surovem TeXu. Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med
zbirnikom in C-jem. Lahko imate hitrost in pro�nost TeXa, ali udobnost
LaTeXa. Kar nas privede do naslednjega odgovora.
Odgovor: Zame�ali ste vrstni red! Ho�em vedeti, kaj natan�no moram
dobiti, �e �elim na svojem sistemu imeti TeX!
Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave
dokumentov. Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvorne kode v
objektno kodo, ki se mora �e vedno povezati. Vhodno datoteko
pripravite s tekstovnim urejevalnikom -- kar ve�ina ljudi pojmuje za
,,urejanje besedil`` -- in stavite dokument z vhodne datoteke s TeXom,
da dobite, od izpisovalne naprave neodvisno, izhodno datoteko,
imenovano datoteko .dvi.
Potrebujete tudi izhodne gonilnike za va� tiskalnik in grafi�ni
zaslon. Ti izhodni gonilniki prevedejo TeXovo izhod v datoteki .dvi
tako, da se prika�e na va�em zaslonu ali papirju. To programje je
splo�no znano kot ,,dviware``. Na primer, TeX vpi�e le zahtevo po
dolo�enih znakih. Delo prevajalnika izhoda .dvi pa je poiskati pravo
pisavo za izpisovalno napravo, �e je to potrebno, ne glede na to, ali
je to zaslon ali tiskalnik. Ta dodatni korak se vam morda zdi
nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogo�a dokumentom enak prikaz
na razli�nih napravah brez spreminjanja originalnega dokumenta.
Pravzaprav, velik dele� kompleksnosti TeXa, in torej tudi LaTeXa,
izhaja iz njegove izvedbe razli�nih znakovnih sistemov in na�inov,
kako so te pisave dolo�ene. Velik napredek LaTeXa 2e glede na njegove
prednike je na�in, na katerega uporabnik dolo�a pisave, biv�a Nova
shema za izbiro pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glejte
razdelka ,,Znaki in znakovni stili`` in ,,Uporaba postscriptnih
znakov``.)
V distribuciji teTeXa je prilo�eno pribli�no ducat standardnih pisav,
kar je povsem dovolj za va� za�etek. Prilo�ene so tudi datoteke .tmf
(TeX Font Metric) z opisi razse�nosti znakov v naboru. �e potrebujete
dodatne pisave, preprosto namestite izvorne datoteke za metafont.
Pripomo�ki teTeXa za .dvi bodo samodejno poklicali metafont in spotoma
naredili znake dru�ine Computer Modern, ki jih potrebujete.
Mimogrede, �rke besede ,,TeX`` so gr�ke, tau-epsilon-hi. Ne gre za
bratov��ino, kakr�ne so v navadi po ameri�kih srednjih �olah, pa� pa
za koren gr�ke besede tehne, ki pomeni umetnost in/ali znanost.
,,TeX`` se izgovarja ,,Teh``. Profesor Knuth v knjigi The TeXBook
(glejte spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako, da se rima z
,,yecch`` in �e: ,,�e se postavite pred monitor in pravilno izgovorite
,TeX`, se bo ekran orosil.``
Ko pi�ete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte
standardno kapitalizacijo, ali makro ukaz \TeX{} pri stavljenju. Tako
se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.
Ko �e govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delajo v
Linuxu -- nvi(1), jed(1), joe(1), jove(1), vi(1), vim(1), stevie(1),
emacs(1), microemacs -- lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, �e le
urejevalnik bere in pi�e navaden tekst po kodi ASCII (�e bolje pa, �e
lahko bere in pi�e po kodi ISO 8859-2). Moja osebna izbira je GNU-
jeva razli�ica urejevalnika emacs(1). Za to obstaja ve� razlogov:
* Zaradi Emacsovih na�inov TeX in LaTeX je posebna, samostojna,
ukazna lupina za TeX napotrebna.
* Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za razliko od
obi�ajnih v ASCII.
* Emacs ima integrirano podporo za texinfo in makeinfo,
hipertekstovni dokumentacijski sistem.
* Emacs je �iroko podprt. Razli�ica 19.34, na primer, je vklju�ena v
vse ve�je Linuxove distribucije.
* Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj nama�e kruh z maslom.
* Emacs je prost.
Zbrati je treba veliko programja. Med tem se za�nite ,,u�iti`` TeXa in
LaTeXa. Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav na�rtovana kot dve
lo�eni enoti: izvr�ilni program teTeX in skripte za ukazne lupine, kot
se raz�irjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta sistem, toda
distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society, ali druge,
delujejo na veliko razli�nih platformah. Med zbiranjem datotek, ki jih
potrebujete, lahko nareditev nekaj premora, da poi��ete nekaj
dokumentacije, ki jo boste potrebovali.
2.1. Viri nadaljnih informacij
Na Internetu ali pri komercialnih zalo�bah obstaja veliko uporabni�kih
priro�nikov. Glede na �tevilo omemb, ki jih dobijo v Usenetovi
novi�arski skupini news:comp.text.tex so najbolj uporabna -- in
dokon�na -- komercialno dostopna besedila za za�etnike:
* Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System, 272 strani.
�e nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar vam
mo�no priporo�amo), bo to nepreklicno va�a referenca.
* �e morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je va�a definitivna
referenca knjiga Donalda Knutha The TeXBook, 483 strani.
Potrebovali jo boste tudi, �e na�rtujete izdelavo kak�nega resnega
razreda, paketa ali pisanja makro ukazov za LaTeX.
* The LaTeX Companion, avtorji: Michel Goosens, Frank Mittelbach in
Alexander Samarin, 530 strani, je bolj napredna od zgoraj omenjene
Lamportove. �e se prvi� sre�ujete s TeXom ali LaTeXom, se boste
morda �utili izgubljene. (Jaz sem se.) Vendar, ko morate dodajati
raz�iritvene pakete kot PSNFSS (Glejte razdelek ,,Uporaba
postscriptnih znakov``), ali bibtex(1), program za indeksirano
bibliografijo, je ta knjiga ena najbolj cenjenih na tr�i��u.
Na va�em najbli�jem mestu CTAN lahko zastonj dobite naslednje
dokumente v angle��ini:
* Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl: The
Not So Short Introduction to LaTeX2e, 69 strani. Ta �udoviti
dokument najdete na naslovu CTAN/packages/TeX/info/lshort/*. Lahko
dobite postscriptno ali .dvi razli�ico dokumenta, pripravljeno na
izpis, ali pravi dokument za LaTeX. Obstaja tudi nem�ka razli�ica:
lkurz.*. Pred zbiranjem dokumentacije preberite datoteko README!
* A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study, Michael
Doob, 91 strani. Ta dokument najdete na naslovu
CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex. Tu zveste vse najnujnej�e, a
manj stvari kot v njegovem LaTeXovem sorodniku, zgoraj. Vendar vas
bo pripeljal na isto mesto kot priro�niki za LaTeX. �e morate za
va�e dokumente uporabljati navaden TeX, vam bo ta dokument
razjasnil veliko od kompleksnosti �istega TeXa in naredil njegovo
uporabo skoraj preprosto.
* ,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik: Robert
Kiesling. Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA samo-
promocija. Vendar naj bi vseeno vedeli, da je IMPRINT prost, v
ASCII kodiran, �asopis, dostopen po e-po�ti. IMPRINT se prika�e
pribli�no enkrat mese�no in pokriva �irok razpon urejanja besedil
in digitalnih slik, na za�etni�ki in napredni stopnji. Veliko
obdelanih tem ima posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem.
Poudarek je na izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in
tiskanega materiala. Na IMPRINT se naro�ite s kratkim, �love�ko
berljivim, sporo�ilom zame na naslov
[email protected].
* The LaTeX Catalogue je podatkovna baza dostopnih LaTeXovih paketov
v formatu za program bibtex(1), ki jo zbira in ureja Graham
Williams. Vklju�ena je v teTeX in najnovej�e verzije so dostopne na
svetovnem spletu. Potrebujete paket, ki tiska okvirje ali dela
opombe na robu? Tukaj boste na�li ime in mesto ustreznega paketa.
The LaTeX Catalogue je lociran v va�i lokalni teTeXovi knji�nici v
imeniku teTeX/texmf/doc/Catalog in na spletnem naslovu
http://cbr.dit.csiro.au/~gjw. Glejte razdelek ,,LaTeXovi
raz�iritveni paketi in drugi viri`` za nadaljne podrobnosti o
LaTeXovih paketih.
* Priro�nik za Ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o
Ghostscriptu v njegovi knjigi PostScript & Acrobat/PDF:
Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing.
Dobite jo na doma�i strani Ghostscripta (glejte razdelek
,,Ghosctscript V. 5.03``, ali z Merzove doma�e strani na
http://www.muc.de/~tm/.
Seveda obstajajo �e drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo
razli�ne poglede in razli�ne teh sistemov z razli�nimi stopnjami
zahtevnosti. Viri, ki jih citiram zgoraj so najiz�rpenj�i, kar jih je
v mojem dosegu, in ciljajo na za�etnike (ali skoraj za�etnike).
�e vam gre resni�no za nohte, lahko v najbli�ji papirnici kupite
spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene
priro�nike. Zelo �uden pojav pri tehni�ni dokumentaciji je, da je bolj
uporabna, �e je natisnjena.
Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne
opreme. Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Ve�ina od
njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekak�en misti�ni
,,Lokalni vodnik``. Ta, in ve� dokumentov, ki pridejo poleg teTeXa,
skupaj predstavljajo malo-manj-misti�en ,,Lokalni vodnik`` za
namestitev in delovanje teTeXa na Linuxu.
2.1.1. Slovenski viri informacij
V sloven��ini obstajata (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o
(La)TeXu. �eprav ne pokrivata novega LaTeXa 2e, vam lahko (sploh
prva) slu�ita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi sta
* Vladimir Batagelj in Bojan Golli: Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX,
PiCTeX, DMFA & ZRS�, 1990
* Marko Razpet: Sedi in pi�i z LaTeXom, DMFA.
Slovenski uporabniki (La)TeXa so zdru�eni v neformalno zdru�enje
TeXCeH. Obi��ite njegovo doma�o stran na spletnem naslovu
http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm za ve� podatkov o
njegovem delovanju. Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci
za (La)TeX.
Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa lahko dobite tudi v Slovenian HOWTO
Primo�a Peterlina,
<
http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>, ali v
novi�arski skupini <
news://news.reproms.si/bbs.fido38.tex>.
3. O namestitvi
Vse ve�je distribucije Linuxa vklju�ujejo pakirano razli�ico teTeXa in
vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih
distribucij so pove�ini nezdru�ljive med seboj. �e posku�ate
namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste
prav gotovo zmedli podatke o upravljanju name��enih paketov na va�em
sistemu. Ko name��ate teTeX, glejte razdelek spodaj, ki ustreza va�i
distribuciji Linuxa.
Namestitev teTeXa je presenetljivo lahko za paket te velikosti. Ta
dokument pokriva le ve�je ameri�ke distribucije Linuxa, ker nisem imel
�asa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.
Vendar namestitev splo�ne distribucije teTeXa ni ni� te�ja kot
namestitev Linuxovih paketov. Glejte razdelek ,,Splo�na distribucija
s CTAN`` spodaj.
Razmisliti bi morali o namestitvi splo�ne teTeXove distribucije z
arhivov CTAN, �e:
* Va� sistem ne po�iva na nobeni od standardnih Linuxovih
distribucij.
* Na va�em sistemu nimate pravic upravnika sistema.
* Ho�ete ali potrebujete �isto zadnjo verzijo teTeXa ali LaTeXa.
* Za polno namestitev na disku nimate dovolj prostora.
* �elite namestiti teTeX nekam drugam, ne na podimenike /usr.
* Bi radi delili va�o teTeXovo namestitev z drugimi razli�icami Unixa
ali drugimi platformami na mre�i. V tem primeru vam svetujem, da
resno razmislite o namestitvi iz izvorne distribucije. Glejte
razdelek ,,Namestitev izvorne distribucije`` spodaj.
* �elite zadnjo razli�ico teTeXovih pisav po Type 1. Te so tudi v
javni lasti in precej bolj�e kot pisave, vklju�ene v prej�nje
izdaje.
Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50 Mb diska,
gradnja distribucije iz izvorne kode pa potrebuje 75 Mb prostora, zato
se pred za�etkom prepri�ajte, da imate dovolj prostora na disku. Ni
vam treba imeti name��enega prevajalnika gcc(1) ali grafi�nega sistema
X Windows System (�eprav vam X prav gotovo pomaga, saj je veliko la�je
predgledovati spise na zaslonu). Vse kar potrebujete je urejevalnik,
ki zna izdelati besedilo v navadni kodi ASCII (glejte razdelek ,,Kaj
je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?``. Je lahko sploh �e
preprosteje?
Ghostscript V. 5.03 vam omogo�a tiskanje dokumentov v PostScriptu na
ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na
standardnih VGA monitorjih in zaslonih sistema X Window. �e imate
postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje
postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi ve� drugih zmo�nosti,
ki presegajo domet tega HOWTO-ja.
APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov
in vam mo�no olaj�a �ivljenje z va�im tiskalnikom. Glejte razdelek
,,APSFILTER``.
Informacije o namestitvi tiskalni�kega stre�nika (angl. printer
daemon) in splo�ni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku
,,Tiskalni�ki stre�nik lpd(8)`` in v spisu Printing-HOWTO.
3.1. Splo�na distribucija s CTAN, V. 0.4
Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je
napisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN`` V spodnjih
primerih bomo datoteke pobirali z arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.
3.1.1. Namestitev binarne distribucije
3.1.1.1. Minimalna namestitev.
Najprej se priklju�ite s FTP na ftp.tex.ac.uk in pojdite s cd v imenik
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/. Vzemite datoteki
INSTALL.bin in install.sh in ju premaknite v najvi�jenivojski imenik v
katerega �elite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX, �e nameravate
namestiti teTeX v datote�ni sistem /var.
Natisnite datoteko INSTALL.bin. Imejte ta izpis pri roki, saj opisuje,
kako namestiti minimalno namestitev teTeXa. Minimalna namestitev
potrebuje 10--15 MB diskovnega prostora, a vam priporo�amo, da
namestite celoten paket teTeX, �e je to le mogo�e.
Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz in ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz.
Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvr�ilne
programe teTeXa. Izvr�ilne programe za va� Unix najdete v imeniku
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/. Za Linux
vzemite arhivno datoteko:
* ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz, �e
va� sistem uporablja deljene knji�nice Linux ELF, ld.so(1) vsaj
verzije 1.73, in knji�nico clibs vsaj verzije 5.09. �e ne, vzemite
datoteko
* ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz,
ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo starej�i format
stati�nih knji�nic a.out.
Potem, upo�tevajo� navodila v datoteki INSTALL.bin, izvr�ite ukaz
$ sh ./install.sh
ko ste v vrhnjem imeniku teTeXove namestitve. (Prepri�ajte se, da
imate tam tudi teTeXove arhive, ki ste jih pravkar pobrali.) �ez nekaj
�asa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri teTeX�
ovi paketi. �e ste zadovoljni le z minimalno teTeXovo namestitvijo, se
ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom. Glejte razdelek
,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema
teTeX.
Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajo�e pakete, v tem primeru
glejte naslednji razdelek.
3.1.1.2. Popolna namestitev
Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN
datoteke, navedene v prej�njem razdelku, in �e naslednje datoteke:
1. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz
2. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz
3. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz
4. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz
5. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz
6. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz
7. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz
8. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-
doc.tar.gz
9. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz
10.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz
11.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz
12.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz
13.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz
14.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz
15.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-
fonts.tar.gz
16.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-
fonts.tar.gz
17.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz
18.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz
19.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz
20.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-
extra.tar.gz
21.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz
22.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz
23.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz
24.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz
25.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz
Vse te datoteke morajo biti v najvi�jem imeniku pod katerim ho�ete
imeti name��en teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj
izvr�ite ukaz:
$ sh ./install.sh
3.1.1.3. Osnovna nastavitev sistema.
Skripta install.sh ugotovi prisotnost posameznih arhivov in vam izpi�e
menu izbir. Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji nastaviti,
je nastavitev najvi�je-nivojskega imenika, pod katerim �elite
namestiti teTeX z izbiro ,,D``. Seveda morate izbrati imenik, v
katerega star�evskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Na primer,
�e name��ate teTeX v va� doma�i imenik boste navedli teTeXov
namestitveni imenik (angl. install directory) kot
/home/john.q.public/teTeX in, ko se vrnete v glavni menu, izbrali
,,I`` za nadavalje namestitve. Pazite, da imenik morda �e ne obstaja;
namestitvena skripta install.sh ga mora sama narediti.
Izbira, ki jo boste morda omogo�ili, je nastavitev imenika za
ustvarjene pisave. Tudi, �e nameravate uporabljati le postscriptne
raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda ob�asno obdelali datoteko,
ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogo�anje te izbire zahteva vnos
imenika, ki naj ga uporablja. V star�evskem imeniku morate imeti
dovoljenja za pisanje. �e nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko napisali
/home/john.q.public/texfonts. �e �elite, da bodo lahko vsi uporabniki
sistema dostopali do �e ustvarjenih pisav, navedite tukaj splo�no
dostopen imenik kot npr. /var/texfonts. Vendar vam priporo�am, da za
to izbiro ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts, saj se
vsebina tega lahko pobri�e ob prvem ponovnem zagonu ra�unalnika in
potrebne pisave se bodo morali ponovno ustvariti.
Po dolo�itvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, dolo�itvi razli�nih
dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse
postori install.sh, se bo program kon�al s sporo�ilom, da dodajte
teTeXov binarni imenik v va�o okoljsko spremenljivko $PATH in imenike,
v katerih imate strani referen�nega priro�nika (za man) in datoteke za
Info v okoljski spremenljivki $MANPATH in $INFOPATH. Dodajte, na
primer, naslednje stavke
export PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
v va�o prijavno skripto ~/.bash_profile, �e uporabljate ukazno lupino
bash(1), ali v va�o prijavno skripto ~/.profile, �e uporabljate drugo
ukazno lupino.
Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabele�ili nove okoljske
spremenljivke. Potem se prepri�ajte o pravilnosti namestitve s tem, da
po�enete ukaz:
$ texconfig confall
Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z va�o posebno strojno
opremo. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``,
spodaj.
3.1.2. Namestitev izvorne distribucije.
Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s ftp na
mesto CTAN, na primer na
ftp://ftp.tex.ac.uk/ in poberite naslednje
datoteke:
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-
src
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
lib-0.4pl8.tar.gz
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
src-0.4pl7.tar.gz
Preberite navodila v datoteki INSTALL.src, potem se s su prijavite kot
upravnik sistema (root) in odpakirajte datoteke v imenike, za katere
imate dovoljenja za branje, pisanje in izvr�evanje.
Ne pozabite uporabiti argumenta p za program tar(1), in spomnite se
tudi preklicati izbiro noclobber ukazne lupine bash(1). To lahko
storite s kontraintuitivnim ukazom
set +o noclobber
Opozarjamo vas, da argument +o ukaza set prekli�e spremenljivko; ravno
obratno od tega, kar bi pri�akovali.
Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz bo ustvarilo imenik
./teTeX. Dearhiviranje datoteke teTeX-src-0.4pl7.tar.gz bo ustvarilo
imenik teTeX-src-0.4. Natisnite datoteko INSTALL.src in jo imejte pri
roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd teTeX-src-0.4 in, po
navodilih iz datoteke INSTALL.src popravite ./Makefile. Nastaviti
morate spremenljivko TETEXDIR, ki ka�e na absolutno pot do
star�evskega imenika paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX
imenika, v katerem ste odpakirali izvorno kodo in knji�ni�ne arhive.
Na primer, �e odpakirate arhive v svojem doma�em direktoriju, morate
nastaviti TETEXDIR na
/home/john.q.public/teTeX
Ostale izbire v datoteki Makefile so precej splo�ne. S prevajalnikom
gcc(1) verzije 2.7.2 ali poznej�e vam ni treba narediti nobenih
nadaljnih prilagoditev, razen, �e imate nestandardne nastavitve
prevajalnika in knji�nic, ali �elite, da bi prevajalnik delal nekatere
dodatne optimizacije, ali iz kakega drugega razloga. Preverite, da so
spremenljivke USE_DIALOG, USE_NCURSES in HAVE_NCURSES nastavljene
pravilno za va� sistem, saj program dialog potrebuje name��eno
knji�nico ncurses. Knji�nica ncurses(3x) je vklju�ena v izvorno
distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile delovale �isto v
redu. �e ne morete prepri�ati knji�nice ncurses(3x), da bi se prevedla
ali povezala, lahko texconfig(1) po�enete tudi z ukazne vrstice.
�e ste do te to�ke naredili vse pravilno, lahko napi�ete make world v
najvi�jem imeniku izvorne kode in se malce sprostite, medtem, ko se
gradijo izvr�ilne datoteke teTeXa. To lahko na po�asnej�ih sistemih
traja tudi nekaj ur.
Ko ra�unalnik zaklju�i gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke
$PATH, $MANPATH in $INFOPATH tako, da bodo vklju�evale tudi teTeXove
imenike. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko ~/.bash_profile v
zgornjem primeru, se torej glasijo:
export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
Spremenljivka $PATH se pri distribuciji izvorne kode razlikuje od
tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot do binarnih
datotek teTeX/bin/i386-linux namesto preprosto teTeX/bin, kot je to v
binarni distribuciji.
Zdaj lahko po�enete texconfig confall, da se prepri�ate, da so poti
pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami teTeXa kot
pri binarni distribuciji. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev
po namestitvi`` spodaj.
3.2. Linuxove distribucije
3.2.1. Slackware 3.2
Najprej se s ftp pove�ite z va�im najbli�jim arhivnim mestom za Linux.
Moje je wuarchive.wustl.edu. Potem poi��ite imenik s Slackwareovimi
distribucijskimi disketami. Na wuarchive.wustl.edu je to
systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/. Linuxova
mesta, ki zrcalijo sunsite.unc.edu bodo shranila te diskete v imeniku
distributions/Slackware/slakware/. Popoln paket teTeX je vsebovan na
Slackwareovih disketah serije t. Poberite torej datoteke vseh devetih
diskov t1 -- t9. Prepri�ajte se, da jih imate posortirane. Datoteke
shranite v lo�enih podimenikih na trdem disku, imenovanih t1 -- t9,
ali pa na disketah, ki jih ozna�ite z oznakami od t1 do t9. Namestili
jih bomo ro�no.
To ni te�ko. Slackwareov namestitveni program naredi potrebne imenike
in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v
distribuciji, kar vam pomaga pri odlo�itvi, ali naj ga namestite ali
ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to
tisto, kar bi itak morali storiti.
Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove teTeXove
distribucije pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli
boste veliko datotek s podalj�kom .tgz. To je okraj�ava za arhiv
programa tar(1), komprimiran s programom gzip(1). Imena datotek
zado��ajo MS-DOS-ovi omejitvi 8+3 znakov. MS-DOS-ove particije ali
tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje teh datotek.
Arhivi se tudi za�nejo s �rkami tb, td, ali tm, itd., kar je
sestavljal�eva okraj�ava za TeXove binarne datoteke, TeXovo
dokumentacijo, TeXove makro ukaze in tako naprej. Razlika je za vas
akademske narave, saj boste itak namestili vse.
Preprosto za�enite Slackwareov pripomo�ek install. Ne delajte si skrbi
z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite postavko za
dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvorni medij (diskete,
particija trdega diska, ali CD-ROM), dolo�ite, da bi radi namestili
datoteke Slackwareove serije t in da ne �elite biti ve� vpra�ani o
ni�emer; preprosto namestite vse arhive teh disket. �e name��ate z
disket, vam bo program povedal, kdaj morate zamenjati disketo. �e
name��ate s trdega diska ali CD-ROM-a, ni potrebna nobena va�a dodatna
intervencija.
3.2.1.1. Ro�na Slackwareova namestitev
Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga ro�no
namestili teTeX iz Linuxove distribucije Slackware.
Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete,
ozna�ene s t1 do t9. Namestite disketo t1 z ukazom
$ mount /dev/fd0 /mnt
�e imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko uporabite
katerokoli namestitveno to�ko namesto /mnt, to pa� upo�tevajte v
nadaljevanju.
Najprej boste �eleli narediti vrhnji imenik za teTeX. teTeXove
notranje poti so sicer dolo�ene relativno glede na njegove izvr�ilne
datoteke, vendar je Slackwareova distribucija arhivirana relativno na
korenski imenik /. Vrhnji teTeXov imenik je torej
/usr/lib/teTeX
Za vsako arhivsko datoteko .tgz v distribuciji prepi�ite to arhivsko
datoteko na imenik /usr/lib/teTeX in ponovite naslednje ukaze:
Za te korake morate biti prijavljeni kot root in v korenskem imeniku
/. Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv tb-xfig.tgz,
seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva, ki ga �elite
odpakirati.
$ cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
$ tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar # v, da bomo videli, kaj se dogaja!
$ rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz
Ve�ina Slackwareovih paketov, ki sem jih videl, vklju�uje tudi
namestitveno skripto, ki jo po odpakiranju samodejno izvede
Slackwareov namestitveni program. Po odpakiranju datotek poglejte v
imenik /install. �e obstaja skripta z imenom doinst.sh, jo po�enite
kot root tako, da napi�ete:
$ sh < /install/doinst.sh
Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno
dearhivirajo. Sprostite se! Privo��ite si odmor, osve�ite se s kavo
ali drugo osve�ilno pija�o. Za namestitev teTeXa morate narediti le
�e nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po
namestitvi``.
3.2.2. Debian GNU/Linux, V. 1.3
Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resni�no trivialna.
Sftpjajte najnovej�o stabilno razli�ico teTeXovih arhivskih datotek z
mesta ftp.debian.org. Distribucijo teTeXa boste na�li v imeniku
pub/debian/bo/binary-i386/tex.
Vzemite naslednje datoteke z anonimnim ftp-jem (ne pozabite nastaviti
binarnega na�ina prenosa datotek z ukazom binary):
* tetex-base_0.4pl6-5.deb
* tetex-bin_0.4pl6-8.deb
* tetex-dev_0.4pl6-8.deb
* tetex-doc_0.4pl6-1.deb
* tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih
namestite z uporabo pripomo�ka dpkg(1):
$ dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
$ dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
$ dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Namestitev bo trajala kar nekaj �asa, saj imajo debianski arhivi
skripte, ki preverjajo name��enost starega TeXa, gradijo formatne
datoteke .fmt za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti, in
gledajo druge nastavitvene podrobnosti. A ko bodo kon�ali, boste
imeli delujo�o namestitev teTeXa, ki jo boste morali le �e pou�iti o
podrobnostih va�ega lokalnega sistema; glejte razdelek ,,Podrobnosti
nastavitev po namestitvi``.
3.2.3. RedHat V. 4.2
Najbr� lahko namestite le �elene dele teTeXa iz RedHatove
distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli,
da boste slej ko prej potrebovali vse zmo�nosti teTeXa in bi torej
morali namestiti popolno distribucijo.
Namestitev teTeXa iz RedHatovih paketov RPM, pod RedHat Linuxom 4.2,
poteka tako, da se s ftp prijavite na sunsite.unc.edu ali bli�nje
zrcalo in s cd greste v imenik
pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/.
Nastavite binarni na�in prenosa datotek in prenesite naslednje
datoteke:
* tetex-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm
Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje LaTeXovo izvorno
kodo, �e �elite sami namestiti LaTeX. �e mislite v prihodnosti
nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti
tudi to datoteko.
Preprosto in v danem vrstem redu namestite zgornje datoteke z uporabo
ukaza rpm -i in pojdite na razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po
namestitvi``.
3.3. Ghostscript V. 5.03
Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate
postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah. Ghostscript
se zelo hitro razvija in v vsako novo razli�ico so vgrajene pomembne
spremembe. Torej se izpla�a potruditi in namestiti razli�ico
Ghostscripta, dostopno z njegove doma�e spletne strani
http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.
V �asu tega pisanja je trenutna verzija 5.03. Arhiv Ghostscripta za
Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:
* ghostscript-5.03gnu.tar.gz
* ghostscript-5.03jpeg.tar.gz
* ghostscript-5.03libpng.tar.gz
* ghostscript-5.03zlib.tar.gz
* ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz
* ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz
Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav
izdelovalnik rasterskih slik. Prevaja postscriptno kodo v ve� znanih,
rastrskih, formatov, na primer v tiste, ki jih razume va� tiskalnik
ali zaslon, �e sta opremljena s PostScriptom ali pa ne. V praksi vam
Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in me�anje teksta in
grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafi�nem zaslonu, ki ga pozna
Ghostscript.
Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj
verzijah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike
Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za
komercialne pisave. Ghostscriptove znakovne knji�nice, in ne teTeX,
poskrbijo za znake, saj zna Ghostscript brati znakovne zahteve, ki jih
naredi dvips(1). Vendar so datoteke z dimenzijami posameznih pisav za
Ghostscriptovo knji�nico pisav (imajo podalj�ek .afm) �e vklju�ene v
distribucijo teTeXa.
Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko use.txt v
Ghostscriptovi distribuciji, in dokument Printing-HOWTO, nastal v
okviru Linuxovega dokumentacijskega projekta. Na Internetu je dostopen
tudi priro�nik za Ghostscript. Glejte razdelek ,,Viri nadaljnih
informacij``.
Ali namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript.
(Glejte razdelek ,,APSFILTER``.)
Zadnje, pomembno, navodilo: Priporo�am, da sami prevedete Ghostscript
za va� sistem, �e je le mogo�e. S kombiniranjem razli�nih verzij
Ghostscripta in knji�nice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Razli�ica
Ghostscripta, ki je vklju�ena v serijo AP distribucije Slackware, je
2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X. Morda boste imeli probleme,
preden boste zanjo na�li ustrezno verzijo knji�nice svgalib. Menda v
Slackwareovem paketu XAP (in najbr� tudi v drugih distribucijah)
obstaja razli�ica Ghostscripta s podporo za X11, a je �e nisem
preizkusil. Prevajanje Ghostscripta za va� sistem je precej
enostavnej�a, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri prevajanju
vklju�ite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu ostali
prezrti, na primer za Epson Stylus 800, op. prevajalca.)
Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji
Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki
za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom. To je zaradi
Ghostscriptove edinstvene licen�ne pogodbe. Glejte Printing-HOWTO za
ve� informacij o tem.
Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vklju�ena v majhen arhiv,
ki vsebuje le datoteko .diff. Ghostscript 3.33 za X ima vklju�eno
tudi podporo formatu JPEG, torej naj bi vklju�ili tudi izvorno kodo
knji�nice za JPEG. Ustrezne arhive lahko najdete na vseh GNU-jevih
distribucijskih mestih, kot je na primer
ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.
3.4. APSFILTER
Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo �ivljenje.
APSFILTER je �e eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER
deluje s kateremkoli, z BSD zdru�ljivim, tiskalni�kim stre�nikom (kar
pomeni, da imate program lpd(8)in datoteko /etc/printcap; glejte
spodaj) in ponuja transparentno tiskalni�ko podporo za datoteke ASCII,
DVI in postscriptne datoteke, kot tudi za datoteke, komprimirane s
programi gzip(1), compress(1), in drugimi.
Ko enkrat uspe�no namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko
formata PostScript na katerikoli tiskalnik pa� �e imate, z ukazom
$ lpr file.ps
�e �elite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja,
lahko napi�ete
$ lpr -Praw file.asc
Osupljivo.
APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, �e upo�tevamo, da deluje z
veliko lo�enimi elementi va�ega sistema. Namestitev splo�ne
distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu
trenutni prevajalnik gcc(1), saj APSFILTER zgradi nekaj svojih filtrov
�ele med namestitvijo. No, nekatere distribucije Linuxa ponujajo �e
zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo natan�no distribucijo.
V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in
lpd(8). Najnovej�i APSFILTER le�i v Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.
Uporabniki FreeBSD preberite poglavje o tiskalni�kih filtrih na
spletnem naslovu
http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.
3.5. FreeBSD
Andrej Brodnik,
[email protected], pravi takole:
Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v
pojasnilo, da vse splo�ne omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux
veljajo tudi za FreeBSD. Le instalacija je preprostej�a. �e boste
prevajali teTeX na va�em stroju potrebujete le datoteko
<
ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/teTeX.tar>, za Ghostscript datoteko
<
ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/ghostscript5.tar> in za APSFILTER datoteko
<
ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/apsfilter.tar>.
Vse datoteke razstavite s programom tar in nato v vsakem od tako
ustvarjenih podro�ij po�enite program make. Vse ostalo se bo zgodilo
,,samo od sebe``.
�e �elite, lahko tudi uporabite �e preveden ,,paket`` (package).
Razumljivo, na enako preprost na�in lahko in�talirate tudi
kateregakoli od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko
Interneta (vklju�no s skoraj vsemi programi, ki te�ejo pod
operacijskim sistemom Linux).
3.6. Tiskalni�ki stre�nik lpd(8)
Obstaja na kupe razli�ic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujo�
tiskalni�ki stre�nik (angle�ko printer daemon) ni ma�ji ka�elj. �e
uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto skopirate izhod
na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalni�ke naprave (cp output
/dev/lp1), a to ni preve� za�eleno, ker s tem izgubite filtracijske
sposobnosti tiskalni�kega stre�nika. �e tiskate po omre�ju, je
delujo�i tiskalni�ki stre�nik nujnost.
Osnovni program za tiskalni�ko upravljanje na BSD-jevskih sistemih
Unix je lpd(8). Ko natisnete datoteko z lpr(1), pravzaprav po�ljete
datoteko v tiskalni�ko vrsto. lpd(8) natisne datoteke v istem vrstnem
redu kot le-te prihajajo. Drugi tiskalni�ki pripomo�ki vklju�ujejo
lpq(1), ki prika�e vsebino tiskalni�ke vrste, in lprm(1), ki odstrani
datoteke iz tiskalni�ke vrste.
Tiskalni�ki stre�nik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer
transparetno filtriranje izhoda razli�nih programov (z uporabo
filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema
tiskalni�ka opravila z drugih strojev v omre�ju, po�ilja tiskalni�ka
opravila na razli�ne tiskalnike, �e imate priklju�enega ve� kot enega,
in zadr�uje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.
Podrobnosti o usposobitvi tiskalni�kega stre�nika boste na�li v
dokumentu Printing-HOWTO. Veliko Linuxovih distribucij ima �e
nastavljene zbirke podatkov za lpd(8). Preverite najprej te, saj vam
bo to prihranilo precej dela. Navadno se arhivirajo, precej �udno, z
imenom lpr, zato najprej poi��ite ta program. Zbirka za tiskalni�ki
stre�nik je dostopna tudi na Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing.
Uporabniki FreeBSD preberite priro�nik o tiskanju na spletnem naslovu
<
http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html>.
4. Podrobnosti nastavitev po namestitvi
Najprej boste hoteli prebrati datoteko README Thomasa Esserja. Vsebuje
veliko namigov o nastavitvi teTeXa za va�o izhodno napravo (npr.
tiskalnik). Preberete jo lahko z ukazom
$ less /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
�e je va� tiskalnik priklju�en na /dev/lp0, jo lahko izpi�ete z ukazom
$ cat /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README >/dev/lp0
Ali, �e bolje, uporabite ukaz lpr(1):
$ lpr /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
Name��en morate imeti tiskalni�ki stre�nik va�e distribucije Linuxa.
�e ga nimate, ga namestite po navodilih, ki pridejo poleg tega paketa.
�e nimate enega teh paketov ali �elite sami namestiti tiskalni�ki
stre�nik, glejte razdelek ,,Tiskalni�ki stre�nik lpd(8)``.
Natisnite pogosto zastavljena vpra�anja o teTeXu iz datoteke teTeX-FAQ
in jih imejte pri roki. Vsebujejo nekaj koristnih nasvetov za
nastavitev gonilnikov teTeXovega izhoda za va� tiskalnik. K tem se
bomo �e vrnili. V zadnjih izdajah teTeXa lahko teTeX-FAQ preberete
prek pripomo�ka texconfig.
Nato boste morda �eleli dolo�iti imenik, v katerega boste shranjevali
svoje lastne TeXove formatne datoteke. teTeX i��e lokalne TeXove
vhodne datoteke v imenikih, dolo�enih z okoljsko spremenljivko
$TEXINPUTS. Na ra�unalniku Chanel3 sem dodal v sistemsko prijavno
skripto /etc/profile tole vrstico
export TEXINPUTS=".:~/texinputs:"
Posamezni uporabniki lahko nastavijo svoje lastne imenike $TEXINPUTS z
ustreznim dodatkom v njihove datoteke ~/.profile ali ~/.bash_profile,
�e uporabljajo privzeto ukazno lupino bash(1). Okoljska spremenljivka
$TEXINPUTS pove teTeXu naj i��e uporabnikove stilne datoteke v
podimeniku texinputs v uporabnikovem doma�em imeniku. Nujno je, da
napi�ete dvopi�je pred in za tem imenikom. teTeX bo pripel va�im
lokalnim imenikom �e svojega. Kakopak ho�ete, da teTeX najprej i��e
lokalne formatne datoteke, da lahko uporabi lokalno verzijo katerekoli
standardne datoteke, ki ste jo spremenili (spreminjanje standardnih
datotek je sicer zelo slaba ideja).
�e name��ate teTeX kot root, dodajte v sistemsko pot imenik
/usr/lib/teTeX/bin. Ponovno, �e name��ate oseben izvod teTeXa,
dodajte imenik teTeXovih binarnih datotek v ospredje spremenljivke
$PATH z naslednjo vrstico v va�i datoteki ~/.profile ali
~/.bash_profile:
export PATH="~/tetex/bin:"$PATH
Zdaj se prijavite kot root, po�enite texconfig po navodilih iz teTeX-
FAQ in izberite tiskalnik, ki ga imate priklju�enega na va� sistem.
Prepri�ajte se, da boste pravilno nastavili teTeX za va� tip
tiskalnika in za njegovo lo�ljivost.
Na koncu po�enite program texhash. Ta posodobi notranjo teTeXovo bazo
podatkov o name��enih datotekah. Ta baza podatkov je pravzaprav
datoteka ls-lR. Vsaki�, ko spremenite sistemsko konfiguracijo teTeXa,
morate pognati texhash , sicer teTeX ne bo zaznal va�ih sprememb.
4.1. Kaj, �e moj tiskalnik ni podprt?
Distribucija teTeXa vsebuje le omejeno �tevilo izhodnih gonilnikov za
datoteke DVI: dvips(1), gonilnike za tiskalnike Hewlett Packard
LaserJet, in ni� drugega. �e imate tiskalnik, ki ni zdru�ljiv s HP
LaserJet imate dve mo�nosti: Lahko uporabljate dvips(1) in
Ghostscript, kar vam tako ali tako priporo�am iz �e omenjenih
razlogov, ali lahko poi��ete druge vire dviwarea.
Na Linux je preneseno nekaj gonilnikov DVI, ti so dostopni kot �e
zgrajene binarne datoteke. Najdete jih v Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/apps/tex/dvi/.
Glavno knji�nico dviwarea vzdr�ujejo v arhivih univerze University of
Utah. �e tam ne najdete gonilnika DVI, ki podpira va� tiskalnik, ga
verjetno sploh ni. Z uporabo vzorcev, ki jih najdete tam, lahko
napi�ete tudi svoj lastni gonilnik. URL te knji�nice je
ftp://ftp.math.utah.edu/pub/tex/dvi/.
5. Uporaba teTeXa
Vsaj teoreti�no ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za
uporabo. teTeX je zelo velik programski paket. Kot pri vsem
kompleksnem programju se boste tudi tu �eleli u�iti teTeXa po�asi, da
vas ne bo prestra�ila njegova kompleksnost.
Hkrati �elite, da programje dela kaj koristnega. Namesto, da bi
gledali, kako se v TeXu postavi besedilo
``Hello, World!''
kot priporo�a profesor Knuth v knjigi The TeXBook, bomo teTeX raje
preiskusili z nekaj njegovimi lastnimi dokumenti.
Naslednji razdelek ,,Tiskanje dokumentacije`` je pravzaprav
u�benik uporabe teTeXa. Pokriva tiskanje dokumentacije, vklju�ene v
teTeX (ki je seveda v formatih LaTeX in .dvi). Razdelek ,,TeXovi in
LaTeXovi ukazi`` je bolj ,,zbirka kuharskih receptov`` kot u�benik.
Govori o pravilnem stavljenju LaTeXovih dokumentov in pokriva nekaj
ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v bolj pogostih dokumentnih
razredih.
Razdelek ,,LaTeXovi raz�iritveni paketi in drugi viri`` vam pove,
kako uporabljati veliko �e obstoje�ih LaTeXovih paketov, da boste
prilagodili dokumente svojim specifikacijam.
5.1. Tiskanje dokumentacije
Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot root, sicer
metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje pisave.
Program texconfig vsebuje izbiro, ki naredi znakovne imenike pisljive
vsemu svetu, a, �e delate na ve�uporabni�kem sistemu, tega ne boste
�eleli iz varnostnih razlogov.
V vsakem primeru se bo metafont glasno prito�il, �e nimate ustreznih
dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel narediti
novih imenikov. Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel kup znakov
dol�ine ni�. To ni problem. Odjavite se, se prijavite kot root in
ponovite sporno operacijo.
�e dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave �kode.
To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko
particijo, �e zablodi kazalec. Kaj, niste prebrali teTeXovega
priro�nika? Seveda ga niste. �e vedno je v distribuciji v obliki
izvorne kode in �aka, da ga kdo natisne.
Brez nadaljnega odla�anja boste torej �eleli prebrati teTeXov
priro�nik. Najdete ga v imeniku /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex. Ime
LaTeXove izvorne datoteke je TETEXDOC.tex. (Podalj�ek .tex
uporabljamo pri datotekah za TeX in za LaTeX. Nekateri urejevalniki,
kot emacs(1), lo�ijo oba zapisa.) Obstaja tudi distribucijska datoteka
TETEXDOC.dvi, morda jo boste shranili na varno mesto -- npr. v drug
imenik -- �e boste pozneje hoteli preizkusiti va�e gonilnike za .dvi.
Ko imate varno spravljeno, napi�ite
$ latex TETEXDOC.tex
LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:
LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the
cross-references right.
V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat.
Torej ponovite ukaz. Ostala opozorila lahko varno prezrete. Obve��ajo
vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v dokumentaciji,
pre�iroke za namenjen prostor. (�e ste res raziskovalni, poglejte v
kakega od TeXovih virov za razlago ukazov \hbox in \vbox.)
teTeX bo z datoteke TETEXDOC.tex naredil ve� datotek. Nas trenutno
zanima TETEXDOC.dvi. To je od naprave neodvisen izhod, ki ga lahko
po�ljete na zaslon ali na tiskalnik. �e uporabljate teTeX pod
grafi�nim sistemom X Windows, lahko predogledate dokument programom
xdvi(1).
Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II. Napisali boste
naslednji ukaz:
$ dvilj2 TETEXDOC.dvi
Ta bo izpisal datoteko TETEXDOC.dvi pretvoril v izhodno datoteko PCL,
vklju�no z nastavljivimi pisavami, ki bodo poslane va�emu LaserJetu.
To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, pa� pa lastnost gonilnika dvilj2(1).
Drugi gonilniki .dvi poskrbijo za naprave, ki jih pa� podpirajo.
dvilj2(1) bo izpolnil znakovne zahteve, ki jih vsebuje originalni
LaTeXov dokument, z najbli�jimi ekvivalenti, dostopnimi na sistemu. V
primeru navadnega tekstovnega spisa kot je TETEXDOC.tex, to ni te�ko.
Vsi znaki, ki jih potrebuje TETEXDOC.tex se bodo zgenerirali z
metafontom, ki ga samodejno po�ene dvilj2(1) in naredili znake, ki jih
�e nimate. (�e ste prvi� pognali dvilj2(1), mora program narediti vse
znake, kar lahko na zares po�asnih strojih traja tudi do nekaj dni.)
Obstaja ve� izbir, ki nadzorujejo izdelavo pisav z dvilj2(1); orisani
so v priro�niku. Na tej to�ki vam naj ne bi bilo treba neposredno
rokovati z metafontom. �e morate to po�eti, je �lo med va�o
namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki .dvi bodo neposredno
poklicali metafont s pomo�jo knji�nice za iskanje poti kpathsea -- kar
je sicer izven dometa tega spisa -- ni vam treba ve� popravljati
metafont, vse izvorne kode znakov za znakovno knji�nico Computer
Modern so vklju�ene v distribucijo.
Datoteko TETEXDOC.lj lahko natisnete z ukazom
$ lpr TETEXDOC.lj
Morda boste morali namestiti tiskalni�ki filter, ki razume PCL.
Podrobnosti zveste v Printing-HOWTO.
Vodnik teTeX Guide na devetih straneh ponuja uporabno znanje za
nadaljno nastavitev va�ega sistema, nekaj sem omenil, ve�ine pa tale
dokument ne pokriva.
Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam
ne-postscriptni barvni �rnilni tiskalnik HP Deskjet 400 name��en na
vzporedni vmesnik ra�unalnika Chanel3. Vendar neimetje postscriptnega
tiskalnika ni ovira za tiskanje besedila in grafike v va�ih
dokumentih. Glejte razdelek ,,Ghostscript`` o namestitvi
Ghostscripta, �e ta �e ni name��en na va�em sistemu.
5.2. TeXovi in LaTeXovi ukazi
5.2.1. Struktura dokumentov
Priprava angle�kih (za slovenske glejte �e razdelek ,,Dodatek: LaTeX
in sloven��ina``) dokumentov za stavljenje s TeXom je preprosta.
Prepri�ajte se, da imate med posameznimi odstavki navadne tekstovne
datoteke prazne vrstice in po�enite program TeX z ukazom
$ tex ime_va�e_datoteke
Rezultat bo datoteka s podalj�kom .dvi. Besedilo je stavljeno v
pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim razmakom, s
poravnanim levim in desnim robom. �e dobivate sporo�ila o napakah
zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, pred njega postavite
,,ube�ni znak``: po�evnico nazaj: ,,\``, in �e enkrat po�enite TeX na
va�i datoteki. Izhodno datoteko .dvi lahko natisnete s prevajalnikom
po va�i �elji (glejte zgoraj).
Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in
zaklju�nih narekovajev. Emacsov TeXa�ki na�in naredi to samodejno.
"To so narekovaji ASCII."
``To so `TeXovi' narekovaji.''
,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``
Za spreminjanje privzetega TeXovega formata strani glejte kak vodnik,
na primer zgoraj omenjeni A Gentle Introduction to TeX.
Dokumenti, pripravljeni za LaTeX, zado��ajo nekaj posebnim pravilom, a
pri zahtevnej�ih spisih lahko LaTeX zelo olaj�a proces formatiranja
besedila.
V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup
language), ki posku�a lo�iti izhodni stil od logi�ne strukture spisa.
Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo potrebno
dolo�iti 36 pik razmika nad naslovo, potem sam naslov v krepkih �rkah
velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in �tevilke v
kazalo in 24 pik prostora za naslovom. Nasprotje tega je LaTeXov ukaz
\section{}, ki to delo opravi namesto vas. �e �elite v celem spisu
spremeniti stil izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza
\section{} namesto besedila v va�em spisu. To vam lahko prihrani ure
ponovnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate strani.
Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: za�etna dolo�ila (preamble),
besedilo telesa dokumenta (body text) in zaklju�na dolo�ila
(postamble). Ti izrazi so del standardnega �argona in jih uporabljajo
vsi TeXperti.
Za�etna dolo�ila dolo�ajo najmanj tip dokumenta, ki ga �elimo izdelati
-- t.i. razred dokumenta (document class) -- in stavek, ki ozna�uje
za�etek dokumentovega telesa. Na primer:
\documentclass{article}
\begin{document}
Zaklju�na dolo�ila so navadno zelo preprosta. Razen v posebnih
primerih vsebujejo le stavek:
\end{document}
Opazili boste, da tvorita stavka \begin{document} in \end{document}
par. V LaTeXu se to imenuje ,,okolje`` (environment). Vse besedilo
se mora pojaviti v okolju in veliko ukazov deluje le na okolje, v
katerem jih uporabite. Okolje document je edini primer okolja, ki nam
ga LaTeX vsiljuje. To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno
potrebno v vsakem dokumentu. (Izjema tega pravila je dokumentni razred
letter, v katerem morate tudi nujno dolo�iti \begin{letter} in
\end{letter}. Glejte razdelek ,,Pisma``) Vendar se veliko
formatnih zahtev dolo�i kot okolje. Ta okolja so opisana v naslednjih
razdelkih.
Razrede dokumentov lahko kli�ete tudi z argumenti. Namesto privzetega
tipa besedila, s �rkami osnovne velikosti 10 pik, kot v prej�njem
primeru, lahko dolo�ite osnovno velikost 12 pik:
\documentclass[12pt]{article}
Dokumentni razred article bo poskrbel za potrebne popravke.
Nekaj dokumentnih razredov se na splo�no veliko uporablja. Opisani so
spodaj. Razred report je podoben razredu article, le da naredi
posebno naslovno stran in za�ne vsak nov razdelek na novi strani.
Razred letter vklju�uje posebne definicije za naslove, pozdrave in
zaklju�ke, nekaj od teh je tudi opisanih spodaj.
Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splo�no znano kot ,,paket``
(package), lahko vklju�ite z ukazom \usepackage{}.
\usepackage{fancyhdr}
Zgornji ukaz bo vklju�il LaTeXov stil v datoteki fancyhdr.sty z enega
od imenikov, ki jih dolo�i TEXINPUTS, ki ste jih vi in teTeX dolo�ili
med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:
\documentclass{article}
\usepackage{fancyhdr}
\begin{document}
Deklaracije \usepackage{} morajo biti navedene pred stavkom
\begin{document}; to se pravi, v za�etnih dolo�ilih.
fancyhdr.sty raz�irja ukaz \pagestyle{} tako, da lahko sami ustvarite
obliko glave in noge strani, ki je navadno dolo�ena z enim od
standardnih stilov strani:
\pagestyle{plain} % privzeti stil strani - �tevilke strani centrirane na dnu strani
\pagestyle{empty} % ni glave in ne noge
\pagestyle{headings} % na vrhu strani izpi�e �tevilko razdelka in strani
\pagestyle{myheadings} % izpi�e poljubno informacijo v glavi strani
% Vse na desni strani procenta je komentar.
Ukaz \pagestyle{} za�ne veljati �ele z naslednjo stranjo. Glavo in
nogo trenutne strani spremenite z ukazom
\thispagestyle{stil_strani}
5.2.2. Znaki in znakovni stili
Znakovni stili so delno odvisni od pisav, dolo�enih v dokumentu.
Vendar naj bi bila krepki (bold) in le�e�i stil (italic) poudarjanja
mogo�a za vsako pisavo na sistemu. Tudi pod�rtavanje lahko
uporabljate, �eprav formatiranje tega predstavlja posebne probleme.
Glejte razdelek ,,LaTeXovi raz�iritveni paketi in ostali viri``,
spodaj.
Tekst lahko poudarite na ve� na�inov. Najbolj prenosljiv na�in je z
ukazom \em (v TeXu, v LaTeXu je to ukaz \emph{}, opomba prevajalca).
Vse besedilo v dosegu se postavi v le�e� polo�aj. Na primer:
Ta beseda bo {\em poudarjena}.
�e imate le�e�e besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko
dolo�ite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je \/; se pravi po�evnica
nazaj in po�evnica.
Ta primer {\em se bo\/} izpisal pravilno.
Ta primer se {\em ne} bo izpisal pravilno.
Malo manj prenosni ukazi, a �e vedno uporabni v primerih, ko nastopajo
sami, so poudarki z ukazi \it, \bf in \tt, ki dolo�ijo obliko znakov v
dosegu za le�e�o, krepko in obliko pisalnega stroja.
{\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmaki},
{\it to besedilo bo kurzivno} in
{\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.
Ukaz \dots izpi�e tri pike, ki se ne razbijejo na koncu vrstice ...
Najnovej�a verzija LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vklju�uje ukaze, ki
ra�unajo tudi z gnezdenjem stilnih ukazov.
To {\it ni {\bf krepko-kurzivni stil!}}
teTeX stavi besedilo v le�e�em na�inu dokler ne pride do ukaza \bf,
takrat pa preklopi v krepki na�in.
Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS
tri parametre za vsako tipografijo: obliko (shape), vrsto (series) in
dru�ino (family). Vse pisave ne vklju�ujejo vseh teh stilov. LaTeX bo
izpisal opozorilo, �e mora nadomestiti pisavo z drugo, obstoje�o.
Dolo�ite lahko naslednje oblike pisav:
\textup{tekst} % pokon�na oblika (privzeto)
\textit{tekst} % le�e�e
\textsl{tekst} % nagnjeno
\textsc{tekst} % majhne velike �rke (preskusite, no)
Dve vrsti, ki ju ima ve�ina pisav, sta:
\textmd{tekst} % srednja vrsta (privzeto)
\textbf{tekst} % krepka vrsta
Na voljo so tri splo�ne dru�ine tipografij:
\textrm{text} % roman (privzeta)
\textsf{text} % brez serifov
\texttt{text} % pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)
Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate u�inke:
\texttt{\textit{Ta primer bo verjetno zahteval zamenjavo pisave,
saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja. }}
Privzeta dru�ina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava.
Druge dru�ine znakov so navadno tipa PostScript Type 1. Glejte
razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov`` za podrobnosti, kako jih
nastaviti.
Obstaja veliko razli�nih akcentov in posebnih znakov, ki jih lahko
uporabite. Tule jih je le nekaj. (Poskusite jih natisniti na svojem
tiskalniku.)
\v{s} \'{o} \`{e} \^{o} \"{u} \={o} \c{c}
?` !` \copyright \pounds \dag
Kon�no so tukaj �e znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot
ube�ni ali meta znaki. Omenili smo �e znak za dolar. Popoln seznam
metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s po�evnico nazaj, �e jih
�elimo videti dobesedno, je:
# $ % & _ { }
Dostopne so tudi razli�ne abecede, na primer gr�ka abeceda in
cirilica. LaTeX ponuja precej mo�nosti za stavljenje ne-angle�kih
besedil, ki so obdelane v katerem od tukaj na�tetih referenc. Za
primer stavljenja slovenskih besedil glejte razdelek ,,Dodatek:
LaTeX in sloven��ina``.
5.2.3. Robovi in presledki med vrsticami
Spreminjanje robov TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto
opravilo. Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za
katerega posku�ate nastaviti rob. Tudi polo�aj ukaza za spreminjanje
roba je pomemben.
Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu obstajata ukaza
\evensidemargin in \oddsidemargin. Delujeta na leve robe sodih
oziroma lihih strani. Na primer
\evensidemargin=1in
\oddsidemargin=1in
doda palec (inch) na levi rob sodih in lihih strani kot dodatek
standardnemu odmiku enega palca. Ta dva ukaza zadevata celoten
dokument in bosta premikala telo besedila desno in levo po strani, ne
glede na lokalni odmik, zato jih je varno uporabljati tudi z
LaTeXovimi okolji kot verse in list.
Spodaj je nabor makro ukazov za spreminjanje robov, ki sem jih
napisal. Ti imajo druga�en u�inek kot ukaza, omenjena zgoraj. Ker
uporabljajo ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spo�tovali robove
kateregakoli okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v va�
dokument in tako spremenite odmike robov od tam naprej.
%% margins.sty -- v. 0.1 by Robert Kiesling
%% Copies of this code may be freely distributed in verbatim form.
%%
%% Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are
%% in inches:
%% \leftmargin{1} %% sets the document's left margin in 1 inch.
%% \leftindent{1} %% sets the following paragraphs' indent in
%% 1 inch.
%% \rightindent{1} %% sets the following paragraphs' right margins
%% %% in 1 inch.
%% \llength{3} %% sets the following lines' lengths to 3 inches.
%%
\message{Margins macros...}
\def\lmargin#1{\hoffset = #1 in}
\def\lindent#1{\leftskip = #1 in}
\def\rindent#1{\rightskip = #1 in}
\def\llength#1{\hsize = #1 in}
%%
%% (End of margins macros.}
Postavite to kodo v datoteko margins.sty v va�em lokalnem imeniku
$TEXINPUTS. Ukazi so opisani v komentiranem delu datoteke. V dokument
jih vklju�ite z ukazom
\usepackage{margins}
v za�etnih dolo�ilih dokumenta.
�e smo �e pri tem, �e ne �elite desne poravnave besedila, ki je
privzeta, napi�ite ukaz
\raggedright
Tudi dolo�anje razmika med vrsticami je kar zapleteno.
Razdaljo med vrsticami besedila meri koli�ina baselineskip. Podana je
kot absolutna koli�ina. Na primer
\baselineskip=24pt
ali �e bolje:
\setlength{\baselineskip}{24pt}
Razlika med obema oblikama je v tem, da bo \setlength{} spo�toval vsa
pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.
Problem pri uporabi \baselineskip je ta, da prizadene tudi razdalje
med naslovi razdelkov, opombah po �rto in podobnimi. Skrbeti morate,
da bo razmik med vrsticami pravilen za tip besedila, ki ga
formatirate. Obstajajo pa paketi LaTeXovih makro ukazov kot je
setspace.sty, ki vam pomagajo v teh primerih. Glejte razdelek
,,LaTeXovi raz�iritveni paketi in drugi viri``.
5.2.4. Razredi dokumentov
LaTeX ponuja dokumentne razrede, ki omogo�ajo standardiziran format
dokumentov. Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov,
opomb po �rto in na robu in druge elemente besedila. Splo�no
uporabljane dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.
5.2.4.1. �lanki in poro�ila
Kot smo �e omenili, sta si razred article za pisanje �lankov in razred
report za pisanje poro�il, precej podobna. Glavna razlika je v tem, da
razred za poro�ila kot privzeto naredi naslovno stran in za�ne vsak
razdelek (\section) na novi strani. V splo�nem pa sta si ta dva
razreda podobna.
Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opi�ete v za�etnih
dolo�ilih na primer takole:
\title{Paritvene navade kaktusov}
\author{John Q. Public}
\abstract{Opis tega, kako navadni pu��avski kaktusi i��ejo
primerne vodne luknje, da lahko izvajajo svoje paritvene
rituale.}
Ukaz
\maketitle
na za�etku besedila bo potem naredil posebno naslovno stran v
poro�ilnem razredu, ali pa naslov in povzetek na vrhu prve strani, �e
pi�ete �lanek.
Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vklju�ujejo
\section
\subsection
\subsubsection
Ti ukazi bodo naredili standardne o�tevil�ene razdelke, ki se
uporabljajo v tehni�nih spisih. Za neo�tevil�ene razdelke uporabite:
\section*
\subsection*
\subsubsection*
LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari. Citirani
tekst lahko vklju�ite v okolje quotation:
\begin{quotation}
Zares, lahko se re�e, da sem sre�en:
�e delam napake, jih ljudje zagotovo opazijo.
\end{quotation}
Za kraj�e citate lahko uporabite okolje quote.
Za urejanje poezije uporabite okolje verse:
\begin{verse}
Prvi sneg pada z neba \\
in se tali \\
na vro�ih kostanjih.
\end{verse}
Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne
po�evnice nazaj. Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju,
kot v kateremkoli drugem.
Seznami prihajajo v ve� vrstah. Za na�tevalni seznam lahko uporabite
okolje itemize:
\begin{itemize}
\item To je prva postavka v seznamu.
\item Druga to�ka na�ega seznama...
\item ...
... in tako naprej.
\end{itemize}
O�tevil�en seznam naredite z okoljem enumerate:
\begin{enumerate}
\item Prvi korak ne�esa.
\item Drugi korak.
\item \dots
\end{enumerate}
Opisne sezname podate v okolju description:
\begin{description}
\item{Pe�ica} Umazana, potrebuje nov peka�.
\item{Hladilnik} Umazan. �al mi je.
\item{Odtod in korito} Popackan, prisoten vodni kamen.
\end{description}
5.2.4.2. Pisma
Razred letter poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko uporabljamo
za pisanje (ameri�kih) poslovnih pisem.
Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) letter vzame en argument,
naslov prejemnika pisma. Ukaz address, ki se mora pojaviti v za�etnih
dolo�ilih definira naslov po�iljatelja. Podpis, kot ga napi�ete po
zaklju�ku pisma, navedete z ukazom signature.
LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma lahko izgleda takole.
\documentclass[12pt]{letter}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\signature{Janez Priimkovi�}
\address{Stekleni pol� 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999}
\begin{document}
\begin{letter}{Opekarstvo in aran�erstvo, d.o.o.\\Pri opeki 13\\1000 Ljubljana}
\opening{Spo�tovani!}
Glede ene va�ih opek, ki sem jo na�el na tepihu v moji dnevni sobi,
obkro�eno z drobci razbitega okna ...
(Ostanek pisma.)
\closing{S spo�tovanjem,}
\end{letter}
\end{document}
Opazili ste, da vsebuje naslov dvojne po�evnice nazaj, ki dolo�ijo,
kje naj se vrstica prekine.
5.3. LaTeXovi raz�iritveni paketi in drugi viri
Omenili smo �e, da pod�tavanje kot oblika besedila predstavlja posebne
probleme (med katerimi je najve�ji estetski: ne pod�rtavajte, sploh!;
opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima problemov s pod�rtavanjem
besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matemati�nih izrazov. V
LaTeXu lahko pod�rtate besede z ukazom:
\underline{pod�rtano besedilo}
Problem nastane, ker se pod�rtavanje ne prekine med vrsticami in, v
nekaterih primerih, lahko izgleda neenakomerno. Obstaja paket
LaTeXovih makro ukazov, imenovan ulem.sty, ki naredi pod�rtavanje za
privzet na�in poudarjanja besedila in je eden izmed veliko LaTeXovih
paketov, dostopnih po Internetu.
Paket ulem.sty uporabite z ukazom v za�etnih deklaracijah:
\usepackage{ulem}
Obstaja katalog The LaTeX Catalogue vseh dostopnih paketov z
enovrsti�nimi opisi in poti na CTAN-u. Za URL najnovej�e izdaje tega
kataloga, glejte razdelek ,,Viri nadaljnih informacij``.
Paketi, ki so dostopni za LaTeX, vklju�ujejo:
ifthen
Vklju�ite pogojne stavke v svoje dokumente.
initials
Definira pisavo za lep�o kapitalizacijo prvega stavka.
sanskrit
Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.
recipe
Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte.
refman
Razli�ni stili za poro�ila in �lanke.
Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da
zdru�ite pot gostiteljevega URL-ja in najvi�jo pot arhiva CTAN, po
katerem �elite brskati. Na primer, najvi�ji imenik CTAN mesta
ftp.tex.ac.uk je ctan/tex-archive. Poln URL imenika s paketom refman
bo torej:
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/ +
macros/latex/contrib/supported/refman =
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/
Nekateri paketi imajo ve� datotek, v takih primerih je dana le pot do
njihovega imenika.
�e imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN,
na�tetih v razdelku ,,Dodatek: Spisek arhivov CTAN``.
Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki FILES.byname,
le�e�i v najvi�jem imeniku arhiva. Po arhivu lahko i��ete tudi klju�no
besedo s ftp(1) ukazom
quote site index <klju�na beseda>
6. Me�anje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)
V splo�nem se ta razdelek nana�a na katerikoli dokument v TeXu ali
LaTeXu, v katerem se me�ata besedilo in grafika. teTeX (kot ve�ina
TeXovih distribucij) privzeto zahteva pisave Computer Modern. Tiskanje
spisov z raztegljivimi pisavami Type 1 ali grafiko je delo za program
dvips(1). dvips(1) lahko uporablja rastrske pisave Computer Modern
ali pa raztegljive pisave Type 1, ali kombinacijo obeh tipov. Najprej
se osredoto�imo na tiskanje in predogled grafike.
V splo�nem boste hoteli opona�ati ta postopek vsaki�, ko bo LaTeXov
izvorni dokument vseboval stavek
\includepackage{graphics}
v za�etnih deklaracijah. Ta stavek pove LaTeXu naj vklju�i v dokument
podporo, ki jo nudi paket graphics.sty. Za izvedbo nekaterih slikovnih
operacij obstajajo posebni ukazi, dokument v navadnem TeXu vam navadno
ne bo dal slutiti, da potrebujete dvips(1). Razlika bo vidna �ele v
izhodu, ko bo spis natisnjen z nekaterimi manjkajo�imi slikami in
drugo grafiko.
Za zdaj se bomo ukvarjali le s tiskanjem dokumentov, ki uporabljajo
LaTeXov paket graphics.sty. Morda boste �eleli pogledati originalni
TeXov vhod. V teTeXovo distribucijo ni vklju�en, je pa dostopen na
~CTAN/macros/latex/packages/graphics/grfguide.tex. teTeXova
distribucija vsebuje le ,,�e pre�ve�en`` izhod v obliki datoteke .dvi.
Za to obstaja razlog, ki ima opraviti z zahtevo za vklju�itev pisav
Type 1 v izhod, �e naj se dokument natisne pravilno. �e �elite
grfguide.tex obdelati z LaTeXom, glejte naslednji razdelek. Za zdaj
bomo posku�ali dobiti uporabe izhod s programom dvips(1).
Datoteka grfguide.dvi le�i v imeniku
texmf/doc/latex/graphics
Prva stvar pri tiskanju datoteke grfguide.dvi je, da jo prevedemo v
PostScript. Za to uporabimo dvips(1), ki naredi to, na kar nakazuje
njegovo ime. dvips(1) lahko pokli�emo z veliko izbirami, a (skoraj)
najpreprostej�a oblika je
$ dvips -f -r <grfguide.dvi >grfguide.ps
Preklopna izbira -f pove dvipsu naj deluje kot filter, torej bere
podatke s standardnega vhoda in izpisuje na standardni izhod. Dvipsov
izhod lahko nastavite tudi tako, da se stiska z ukazom lpr(1). (Moja
privzeta nastavitev je tak�na, kar mi omogo�a tiskanje neposredno iz
programa dvips.) Postprocesorje, kot je Ghostscript, in tiskalni�ke
filtre, kot je APSFILTER (glejte razdelek ,,APSFILTER``), lahko
nastavite skladno z va�imi potrebami. �e morate podajati izhod ro�no
v postprocesor, je izbira -f prvo, kar morate vklju�iti v ukazno
vrstico za klic programa dvips(1). Ta oblika se zdi tudi la�ja za
uporabo kot skripte ukaznih lupin.
�e lahko z ukazom lpr(1) tiskate PostScript neposredno na va�
tiskalnik, preprosto napi�ite
$ dvips -r grfguide.dvi
Izbira -r pove dvipsu, da naj tiska strani v obratnem vrstnem redu,
tako da se lepo zlo�ijo, ko pridejo iz tiskalnika. Uporabite jo, ali
pa tudi ne, odvisno od va�e izhodne naprave.
Glede na to, ali imate �e vedno znake, ki jih je dvilj2(1) generiral
pri prej�njem dokumentu, bosta morda morala dvips(1) in metafont
narediti nove znake, ki jih potrebuje grfguide.dvi. Slej ko prej bo
dvips(1) izvrgel ve� strani, prevedenih v PostScript, in imeli boste
postscriptni izhod, pripravljen na izpis na katerikoli izhodni
napravi, ki jo imate.
�e ste sre�ni (in bogati), �e imate postscriptni tiskalnik in lahko
kar natisnete datoteko grfguide.ps s tiskalni�kim ukazom lpr(1). �e
va�e tiskalni�ko programje iz nekega vzroka ne deluje s postscriptnimi
datotekami, lahko v skrajni sili izpi�ete datoteko na postscriptni
tiskalnik /dev/lp0 tudi takole:
$ cat grfguide.ps >/dev/lp0
To sicer ni priporo�eno za vsakodnevno uporabo.
Denimo, kar je bolj obi�ajno, da nimate postscriptnega tiskalnika. �e
�elite ro�no pognati Ghostscript, je to standardna procedura. Najprej
poglejte, katere ukaze vam ponuja Ghostscript:
$ gs -help | less
Videli boste na kupe podprtih izhodnih naprav in drugih ukazov.
Izberite izhodno napravo, ki najbolj ustreza va�emu tiskalniku. Na
ra�unalniku Chanel3 uporabljam gonilnik cdjmono, ker izdelujem
predvsem �rno-bela besedila. Ta izbira postavi barvni tiskalnik
Deskjet v monokromatski (�rno-bel) na�in.
Sam bi torej uporabil tak�no ukazno vrstico:
$ gs -dNOPAUSE -sDEVICE=cdjmono -sOutputFile=/tmp/gs.out grfguide.ps -c quit
Ta ukaz naredi izhod, zdru�ljiv s tiskalniki HP, v imeniku /tmp.
Uporaba imenika kot je /tmp je dobra zamisel, saj zna sicer gs(1)
sitnariti zaradi pravic dostopa, in ne morete (in tudi ne smete) vedno
ra�unati, da boste prijavljeni kot root. Zdaj lahko natisnete
datoteko:
$ lpr /tmp/gs.out
Seveda gre lahko vse to v skripte ukaznih lupin. Na mojem sistemu imam
dve preprosti skripti imenovani pv in pr, ki preprosto izpi�eta
postscriptno datoteko na zaslon ali na tiskalnik. Zaslonski predogled
je mogo� tudi brez grafi�nega sistema X, a je dale� od popolnosti.
Zato se vam vsekakor izpla�a namestiti XFree86 ali vsaj TinyX (kar sem
storil sam) za predogledovanje izhoda na zaslonu.
Zaporedje ukazov v klicni vrstici programa gs(1) je pomembno, saj
nekatere izbire uka�ejo Ghostscriptu naj poi��e del�ke postscriptne
kode v svoji knji�nici.
Pomembno si je zapomniti, da grfguide.dvi vsebuje zahteve tako za
rastrske pisave dru�ine Computer Modern, kot tudi za raztegljive
pisave Type 1. �e lahko me�ate rastrske in vektorske pisave v svojih
dokumentih, ste na dobri poti, da postanete TeXpert.
7. Uporaba postscriptnih znakov
V�asih so bili znaki javno dostopne vektorske pisave Type 1 veliko
manj kakovostni od rastrskih dru�ine Computer Modern. V zadnjih nekaj
letih se je polo�aj izbolj�al, a ocenjevanje znakov prepu��amo vam.
Morda se vam zdi posest ve� razli�nih pisav nepotrebno podvajanje in
izguba diskovnega prostora. In znaki dru�ine Computer Modern se vam
lahko zdijo, no, malo preve� formalni za vsakodnevno uporabo. V�asih
me to spominja na hranjenje psa z dobro kitajsko hrano. Vsaj ni vam
treba ve� zapravljati premo�enja za profesionalne kvalitetne pisave
(hm, malce dvomim o tem, opomba prevajalca).
Ena od glavnih izbolj�av LaTeXa 2e pred njegovimi predniki je bila
vklju�itev nove sheme za izbiro pisav (New Font Selection Scheme, zdaj
se imenuje PSNFSS.) V�asih so morali pisci v TeXu dolo�ati znake z
ukazi kot
\font=bodyroman = cmr10 scaled \magstep 1
ki sicer zagotavljajo natan�nost, a potrebujejo ve��ine znakovnega
oblikovalca in matematika, da jih lahko dobro uporabite. Niso tudi
zelo prenosljivi. �e nek drug sistem ni imel pisave cmr10 (to je
TeXova oznaka za dru�ino Computer Modern Roman, 10 pik, s srednje
krepkimi �rkami), je moral kdo prekodirati cel dokument z novimi
pisavami. PSNFSS pa vam omogo�a dolo�itev pisave z navedbo dru�ine
(Computer Modern, URW Nimbus, Helvetica, Utopia, in tako naprej),
krepkosti (lahka, srednja, krepka), orientacije (pokon�na ali le�e�a),
obraza (Roman, Italic), in osnovne velikosti v pikah. (Glejte razdelek
,,Znaki in znakovni stili`` za opis ukazov za dolo�itev razli�nih
oblik.) Veliko pisav tvori dru�ino. Na primer tip Roman je lahko
pakiran s pisavo brez serifov, kot Helvetica, in pisavo z enako
presledki, kot Courier. Kot pisec LaTeXovih dokumentov lahko dolo�ite
celo dru�ino z enim samim ukazom.
Kot smo �e povedali, obstaja veliko zelo kvalitetnih pisav, ki so v
javni lasti. Ena od njih je Adobe Utopia. Druga je Bitstream Charter.
Obe sta komercialni pisavi, ki sta bili prijazno prispevani v javno
last.
Ti dve sta moji najljub�i. �e pogledate na mesta CTAN, boste na�li
arhivirani ti dve in druge pisave. Obstaja dovolj pisav, da boste
lahko oblikovali svoje spise tako, kot jih �elite, in ne samo v
angle��ini. TeX je bil prvotno na�rtovan za matemati�no stavljenje,
zato obstaja cela paleta matemati�nih znakov, kot tudi cirili�nih,
gr�kih, kanskih, in drugih abeced, ki jih je preve�, da bi jih vse
omenjali.
Pomembno je poiskati za datoteke s podalj�kom .pfa ali .pfb. Ta
podalj�ek nam pove, da so to same raztegljive pisave, ne le datoteke s
podatki o dimenzijah (metrics files). Pisave Type 1 uporabljajo
metri�ne datoteke .pfm, za razliko od datotek .tfm, ki jih uporabljajo
rastrske pisave. Dve pisavi, ki sem ju omenil zgoraj, sta vklju�eni v
distribucijo teTeXa, dostopni pa sta tudi posebej.
Kar sem napisal zgoraj, o preprostosti izbire znakov pod PSNFSS, je v
tem primeru res. �e uporabimo v na�em spisu znake dru�ine Charter
namesto rastrskih Computer Modern, je potrebno le vklju�iti LaTeXov
stavek
\renewcommand{\familydefault}{bch}
v za�etne deklaracije, kjer je ,,bch`` splo�na oznaka dru�ine Bit�
stream Charter. Znaki dru�ine Charter le�ijo v imeniku
/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1/bitstrea/charter
Tam boste na�li datoteke .pfb za pisave Charter: bchb8a.pfb za Charter
Bold, bchr8a.pfb za Charter Roman, bchbi8a.pfb za Charter Bold Italic.
Del ,,8a`` v imenu fonta nakazuje kodiranje znakov. Na tej to�ki se
vam �e ni treba utrujati s tem, saj se kodiranja 8-bitnih znakov z
numeri�nimi vrednostmi nad 128 predvsem razlikujejo. Predsvsem defini�
rajo akcente in neangle�ke znake. Znaki Type 1 bodo v splo�nem delo�
vali v redu z zahodnimi abecedami, saj zado��ajo standardom ISO 8859.
Stavljenje dokumenta, ki ima izbrane znake Charter uka�ete z ukazom
$ pslatex document.tex
pslatex je razli�ica teTeXovega standardnega ukaza latex(1), ki
definira imenike v katerih so pisave Type 1, kot tudi nekaj dodatne
kode za LaTeX. Po prevajanju boste imeli datoteko .dvi, ki vklju�uje
zahteve po pisavah Charter. Datoteko lahko po �elji natisnete s
programoma dvips(1) in gs(1).
Namestitev pisav Type 1 ni te�ka, �e le upo�tevate nekaj osnovnih
korakov. Pisave odpakirajte v podimenik imenika
/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1, kjer imate druge pisave Type 1, in
potem po�enite texhash, da obvestite teTeX o spremembah. Potem morate
dodati opise pisav v datoteko psfonts.map, da jih lahko dvips(1)
najde. Format datoteke psfonts.map je opisan na razli�nih mestih v
zgoraj omenjenih virih. Ne pozabite spet pognati programa texhash.
Vsekakor je velika prednost, �e uporabljate poleg teTeXa �e grafi�ni
sistem X Windows -- XFree86 v Linuxu -- saj dovoljuje bolj�i predogled
dokumentov. Ni pa potreben, a v splo�nem bo tak�na mo�nost pripomogla
k va�emu delu, saj se bo izbolj�ala kakovost izhoda. Na slab�ih
ra�unalnikih boste morda raje delali v tekstovnem na�inu, saj je to
hitreje.
Vsekakor, ali lahko preprosto vidite svoje spise na zaslonu, ali ne,
prosim, reciklirajte svoj papir in uporabljajte obe strani vsakega
lista. �e je mogo�e, kupite za tiskanje recikliran fotokopirni papir.
Saj ne �elite, da bi va� delovni prostor izgledal kot podru�nica
papirnice.
Pomnite: Re�ite drevo ... od�agajte raje urednika.
Robert Kiesling - avtor <
[email protected]>
Roman Maurer - prevajalec <
[email protected]>
8. Dodatek: Seznam arhivov CTAN
To je vsebina datoteke CTAN.sites, ki je na voljo v najvi�jem imeniku
vsakega arhiva CTAN ali zrcalnega mesta.
Da bi zmanj�ali obremenitev omre�ja, vam priporo�amo, da uporabite
arhiv mre�e Comprehensive TeX Archive Network (CTAN), ki vam je
geografsko najbli�ji. Morda boste raje �eleli kupiti CD-ROM z vsebino
arhiva CTAN (za podrobnosti glejte help/CTAN.cdrom).
Znana zrcala, na katerih po�iva arhiv CTAN (urejena po abecedi):
cis.utovrm.it (Italija) /TeX
ctan.unsw.edu.au (NSW, Avstralija) /tex-archive
dongpo.math.ncu.edu.tw (Tajvan) /tex-archive
ftp.belnet.be (Belgija) /packages/TeX
ftp.ccu.edu.tw (Tajvan) /pub/tex
ftp.cdrom.com (Zahodna obala ZDA) /pub/tex/ctan
ftp.comp.hkbu.edu.hk (Hong Kong) /pub/TeX/CTAN
ftp.cs.rmit.edu.au (Avstralija) /tex-archive
ftp.cs.ruu.nl (Nizozemska) /pub/tex-archive
ftp.cstug.cz (�e�ka) /pub/tex/CTAN
ftp.duke.edu (Severna Carolina, ZDA) /tex-archive
ftp.funet.fi (Finska) /pub/TeX/CTAN
ftp.gwdg.de (Nem�ija) /pub/dante
ftp.jussieu.fr (Francija) /pub4/TeX/CTAN
ftp.kreonet.re.kr (Koreja) /pub/CTAN
ftp.loria.fr (Francija) /pub/unix/tex/ctan
ftp.mpi-sb.mpg.de (Nem�ija) /pub/tex/mirror/ftp.dante.de
ftp.nada.kth.se (�vedska) /pub/tex/ctan-mirror
ftp.oleane.net (Francija) /pub/mirrors/CTAN/
ftp.rediris.es (�panija) /mirror/tex-archive
ftp.rge.com (New York, ZDA) /pub/tex
ftp.riken.go.jp (Japonska) /pub/tex-archive
ftp.tu-chemnitz.de (Nem�ija) /pub/tex
ftp.u-aizu.ac.jp (Japonska) /pub/tex/CTAN
ftp.uni-augsburg.de (Nem�ija) /tex-archive
ftp.uni-bielefeld.de (Nem�ija) /pub/tex
ftp.unina.it (Italija) /pub/TeX
ftp.uni-stuttgart.de (Nem�ija) /tex-archive (/pub/tex)
ftp.univie.ac.at (Avstrija) /packages/tex
ftp.ut.ee (Estonija) /tex-archive
ftpserver.nus.sg (Singapur) /pub/zi/TeX
src.doc.ic.ac.uk (Anglija) /packages/tex/uk-tex
sunsite.auc.dk (Danska) /pub/tex/ctan
sunsite.cnlab-switch.ch (�vica) /mirror/tex
sunsite.icm.edu.pl (Poljska) /pub/CTAN
sunsite.unc.edu (Severna Carolina, ZDA) /pub/packages/TeX
wuarchive.wustl.edu (Missouri, ZDA) /packages/TeX
Znana delna zrcala arhivov CTAN po�ivajo na (abecedno urejenih)
mestih:
ftp.adfa.oz.au (Avstralija) /pub/tex/ctan
ftp.fcu.edu.tw (Tajvan) /pub2/tex
ftp.germany.eu.net (Nem�ija) /pub/packages/TeX
ftp.gust.org.pl (Poljska) /pub/TeX
ftp.jaist.ac.jp (Japonska) /pub/TeX/tex-archive
ftp.uu.net (Virginia, ZDA) /pub/text-processing/TeX
nic.switch.ch (�vica) /mirror/tex
sunsite.dsi.unimi.it (Italija) /pub/TeX
sunsite.snu.ac.kr (Ju�na Koreja) /shortcut/CTAN
Prosim, po�ljite dopolnitve tega seznama na <
[email protected]
heidelberg.de>.
Sodelujo�a gostitelja omre�ja Comprehensive TeX Archive Network sta:
* ftp.dante.de (Nem�ija)
- anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)
- gopher na vozlu gopher.dante.de
- e-po�ta preko
[email protected]
- svetovni splet:
http://www.dante.de
- administrator: <
[email protected]>
* ftp.tex.ac.uk (Anglija)
- anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)
- gopher na vozlu gopher.tex.ac.uk
- omre�no namestljiv datote�ni sistem NFS na
nfs.tex.ac.uk:/public/ctan/tex-archive
- svetovni splet:
http://www.tex.ac.uk
- administrator: <
[email protected]>
9. Dodatek: LaTeX in sloven��ina
(Opomba prevajalca: Ta razdelek sem dodal samo v slovenski izdaji. V
izvirniku ga ni.)
Spodnja datoteka vam lahko slu�i kot primer, kako pisati slovenska
besedila v LaTeXu. Na�e �rke ,,蹾`` so podane bodisi kot znaki po ISO
Latin 2 (ISO 8859-2) ali kot "c"s"z. Klju�ne so dodane vrstice,
opremljene z znakom za odstotek (in komentar na desni strani
slednjega).
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[T1]{fontenc} % pobri�ite to vrstico, �e nimate pisav T1
\usepackage[slovene]{babel} % slovenski izpis naslovov in "c"s"z
\usepackage[latin2]{inputenc} % vnos 蹾 po ISO Latin 2
\begin{document}
Rde"ce "ce"snje "ze "se jem.
�rne pa �e raj�i.
\end{document}
Nekaj virov informacij o TeXu v sloven��ini najdete v podpodrazdelku
,,Slovenski viri informacij``, ki je tudi vsebovan le v slovenski
izdaji. Lahko se obrnete tudi na prevajalca na e-po�tni naslov
<
[email protected]>.
