Slovenian HOWTO
 Primo� Peterlin <[email protected]>
 v2.15, 12 July 1999

 Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.  (Note to English
 readers: this document addresses Linux localization issues specific to
 Slovenian users.)
 ______________________________________________________________________

 Table of Contents
























































 1. Uvod

    1.1 Kaj je Linux?
    1.2 Dogovor o zapisu

 2. Za nestrpne

    2.1 Na�i znaki na konzoli
    2.2 Na�i znaki v okolju X Window System

 3. Prikaz na�ih znakov na zaslonu

    3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
    3.2 Konzola
       3.2.1 Starej�e izdaje
    3.3 X Window System
    3.4 PostScript pod X11
    3.5 TrueType pod X11
       3.5.1 Freetype in xfsft
       3.5.2 Xfstt

 4. Tipkovnica

    4.1 Konzola
    4.2 X Windows System
       4.2.1 Xks

 5. Slovenski locale

    5.1 Programiranje z GNU gettext
    5.2 Poslovenjenje katalogov sporo�il

 6. Poslovenjenje razli�nih programov

    6.1 Ukazne lupine
       6.1.1 bash
       6.1.2 tcsh
    6.2 Terminalski emulatorji
       6.2.1 xterm
       6.2.2 rxvt
    6.3 Pisarni�ki paketi
       6.3.1 WordPerfect
       6.3.2 Star Office
       6.3.3 Applixware
    6.4 Urejevalniki
       6.4.1 GNU emacs
          6.4.1.1 GNU emacs 20
          6.4.1.2 Starej�e izdaje programa GNU emacs
       6.4.2 crisp
       6.4.3 vi
    6.5 Elektronska po�ta
       6.5.1 Pine
       6.5.2 elm
       6.5.3 Netscape Mail
    6.6 Svetovni splet
       6.6.1 Lynx
       6.6.2 Netscape Navigator
       6.6.3 Amaya
       6.6.4 Spletni stre�niki
          6.6.4.1 Na�ela
          6.6.4.2 Prakti�ni oziri
          6.6.4.3 Podrobnosti izvedbe
          6.6.4.4 Dolo�itev nove pripone za stati�ne spise
          6.6.4.5 Dinami�no prekodiranje
          6.6.4.6 Metainformacija za spletni stre�nik W3C
          6.6.4.7 Datoteke ASIS za stre�nik Apache
          6.6.4.8 Zna�ka <META> z ozna�bo HTTP-EQUIV
    6.7 Delo na oddaljenem ra�unalniku
       6.7.1 Telnet
       6.7.2 rlogin
    6.8 TeX in LaTeX
       6.8.1 LaTeX 2.09
       6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
       6.8.3 LyX
       6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
       6.8.5 Stvarna kazala
    6.9 groff
    6.10 Perl
    6.11 �rkovanje: ispell
    6.12 Pretvarjanje med razli�nimi kodiranji
    6.13 Drugi programi
       6.13.1 Pregledovalnik less
       6.13.2 Koledar gcal

 7. Tiskanje

    7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
    7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na�imi znaki
    7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na�imi znaki II
    7.4 Tiskalniki PostScript
       7.4.1 ogonkify
       7.4.2 GNU enscript
       7.4.3 a2ps

 8. Linux v Sloveniji

    8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
    8.2 Stre�niki FTP
    8.3 Usenet
    8.4 Zastopniki za Linux

 9. O tem spisu

    9.1 Opombe k drugi izdaji
    9.2 Zahvala
    9.3 Vpra�anja
       9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
       9.3.2 Na�i znaki v tem spisu
    9.4 Uporaba in raz�irjanje
    9.5 Note to English readers


 ______________________________________________________________________

 1.  Uvod

 1.1.  Kaj je Linux?

 Linux je izvedba ve�opravilnega, ve�uporabni�kega operacijskega
 sistema Unix za osebne ra�unalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
 Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
 Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
 in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomo�i in sodelovanju
 �tevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
 Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
 System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
 komercialnim razli�icam sistema Unix.

 Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.  Najnovej�e
 razli�ice programja za Linux je mo� najti na:


 <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
 <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>


 Obe mesti sta navadno te�ko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
 eno od �tevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
 je, da za�nemo na katerem od doma�ih zrcal; na�teta so v poglavju
 ``Linux v Sloveniji''.


 1.2.  Dogovor o zapisu

 V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
 �irine, npr.

      echo "Pozdravljeni"


 Psevdoimena v zgledih so izpisana s le�e�o razli�ico iste pisave, npr.

      ls datoteka


 Tu se od bralca ali bralke pri�akuje, da bo psevdoime datoteka nado�
 mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.

 Z znakom ~ se po ustaljenem obi�aju na sistemih Unix ozna�uje osnovno
 podro�je uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
 /home/uporabnik).  Nanj ka�e tudi sistemska spremenljivka $HOME.

 Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
 uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
 izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).  Bralec ali bralka, ki
 uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
 primere

      SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA


 (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopu��a bash) v analogne

      setenv SPREMENLJIVKA vrednost



 2.  Za nestrpne

 To poglavje ponuja nekak�na ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
 za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
 bodisi v grafi�nem na�inu, takoj za�eli tipkati z na�imi znaki, k
 branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru.  Omenim
 naj edino �e to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
 Window System povsem neodvisna.


 2.1.  Na�i znaki na konzoli

 Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
 po starosti dale� presegajo�ih povpre�nega uporabnika Linuxa, v�asih
 pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z na�imi znaki:

 1. Omogo�iti moramo prikaz na�ih znakov v znakovnem na�inu. Opisano v
    razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz na�ih znakov na zaslonu''.

 2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
    ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
 3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
    osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
    ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', �e uporabljate to ukazno
    lupino).


 2.2.  Na�i znaki v okolju X Window System

 Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
 malenkost dalj�a.

 1. Namestiti moramo na�e znake in pripraviti grafi�no okolje X Window
    System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
    Window System'' poglavja ``Prikaz na�ih znakov na zaslonu''.

 2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
    Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.

 3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval na�e znake.
    Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.

 4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
    osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
    ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', �e uporabljate to ukazno
    lupino).


 3.  Prikaz na�ih znakov na zaslonu

 3.1.  Nabor znakov ``ISO Latin 2''

 ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je �lan dru�ine osembitnih naborov znakov
 ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
 ter arabska, hebrejska in gr�ka pisava; v pripravi sta tudi armenska
 in gruzinska). Dru�ino je zasnovalo evropsko zdru�enje proizvajalcev
 ra�unalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
 mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
 sede�em v �enevi.

 Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v alban��ini,
 angle��ini, bo�nja��ini, �e��ini, fin��ini, hrva��ini, ir��ini,
 lu�i�ki srb��ini, mad�ar��ini, nem��ini, polj��ini, romun��ini,
 slova��ini, sloven��ini, ter srb��ini v latini�nem pre�rkovanju.

 Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
 in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
 srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
 nezdru�ljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.


 3.2.  Konzola

 Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
 Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
 distribucij Linuxa in se avtomati�no nalo�i ob namestitvi sistema.
 Pisave in pretvorne tabele so zlo�ene v imeniku /usr/lib/kbd.
 (Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
 Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter kbd
 0.99 naj bi bili usklajeni.)

 Ko imamo paket enkrat name��en, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
 ukazom consolechars. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
 standardu ISO Latin 2 v velikosti �estnajst pik:



 consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm




 Zaradi zdru�ljivosti s prej�njimi izdajami paketa kbd �e vedno deluje
 tudi ukaz setfont:


      setfont lat2u-16




 Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
 konzoli. �e nam to ni v�e�, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
 terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
 Zimmermana. Ta vsaki�, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
 konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.

      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>


 Z izbiro pisave smo opravili �ele nekako tretjino vsega dela,
 potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
 Izvesti moramo vsaj �e preslikavo tipkovnice ter omogo�iti vnos
 osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
 potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
 o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.


 3.2.1.  Starej�e izdaje

 Starej�e izdaje jedra (2.0 in starej�e) so imele podporo za Unicode
 izvedeno druga�e, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8) kot tudi
 pisavo lat2u-16 zaman iskali. Namesto nje uporabimo ukaz setfont in
 pisavo lat2-16:


      setfont lat2-16




 Za nas zanimive pisave so �e iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
 lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
 (pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpu��amo).

 Opomba: v starej�ih distribucijah Slackware se je prevedeni paket
 imenoval keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
 pkgtool ali installpkg.


 3.3.  X Window System

 Kratka navodila za namestitev pisav z na�imi znaki za uporabo z X
 Window System in stre�nikom XFree86.


 1. Pisave snamemo z najbli�jega stre�nika FTP:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>


 Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnej�i nabor pisav, kodi�
 ranih po ISO 8859-2, ve�ino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
 iso2-0.84.tar.gz. Po obi�ajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi�
 ramo in razpakiramo.

 2. Pisavam z na�imi znaki dolo�imo mesto v drevesni strukturi
    imenikov. Obi�ajno je to podimenik v imeniku
    /usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (v�asih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
    /usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
    pa naj nas ne moti). Mo�en primer:


      /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
      /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
      /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/




 �e imenikov s tem imenom �e ni, jih ustvarimo.

 3. Stre�nik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
    distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
    formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
    Compiled Format). Starej�e izdaje X Window System so namesto
    slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
    danes ne uporablja ve�.

    ___________________________________________________________________
    for FILE in *.bdf
    do
      bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
    done
    ___________________________________________________________________


 (da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek ve�ih vrstic). Pisav v obliki
 BDF zdaj ne potrebujemo ve� in jih lahko pobri�emo.

 4. Stre�nik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
    izkoristimo in prihranimo �e nekaj prostora na disku.


      gzip *.pcf




 Starej�e izdaje stre�nika X podpirajo le stiskanje s compress.

 5. V vsakem imeniku s pisavami pri�akuje stre�nik datoteko fonts.dir,
    ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
    XLFD) in imeni datotek.  Ustvarimo jo z ukazom


      mkfontdir




 Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.

 6. Kon�no lahko stre�nik obvestimo o tem, da smo namestili nove
    pisave, kar storimo z ukazom xset:




 xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
 xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
 xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
 xset fp rehash




 �e je �lo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
 seznam vseh novo name��enih pisav.

 7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
    spremembo dose�emo s popravkom konfiguracijske datoteke. Stre�nik
    XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
    teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razli�nih
    distribucijah nastavitve videl tudi �e v datotekah
    /etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
    /usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poi��emo niz FontPath in dodamo vrstice:


      FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
      FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
      FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"




 To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
 prikazati tudi na�e znake. Ve� o tem, kako program, npr. xterm,
 pripravimo do tega, da zahteva na�e znake, si preberemo v razdelku
 ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.


 3.4.  PostScript pod X11

 Stre�nik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
 ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
 (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lep�e,
 pri ve�jih velikostih, npr. v grafi�nih programih, pa so vektorske
 pisave znatno lep�e.

 Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
 pripravil P�ter So�s. Pri name��anju v celoti sledimo postopku,
 opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz na�ih znakov
 na zaslonu''. S stre�nika snamemo datoteko v obliki zip:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>


 �e ve� pisav je zbrala �e�ka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
 ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na

      <ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
      beta-1.0-4.noarch.rpm>


 Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
 in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je �e pripravil
 datoteki fonts.scale in fonts.dir.  Ponovimo vajo z xset in v
 nastavitveno datoteko dodamo vrstico:


      FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"



 Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System po�enimo
 xfontsel. Novo name��ene pisave najdemo najhitreje, �e jih i��emo po
 ``�rkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih za�etnicah) v
 prvem stolpcu (fndry). Izberite kak�no veliko pove�avo (pxlsz) in
 primerjajte z rastrskimi pisavami!


 3.5.  TrueType pod X11

 Rasterizator za pisave TrueType �e ni standardni del paketa X Window
 System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. na�rtujejo vklju�itev
 podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.


 3.5.1.  Freetype in xfsft

 Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni stre�nik pisav iz
 okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
 za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
 Werner Lemberg in sodelavci. Stre�nik je na voljo kot izvorna koda, s
 katero lahko pokrpate izvorno kodo stre�nika X, ali pa kot �e preveden
 program za Linux.


      <http://www.freetype.org/>
      <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>


 Predpostavili bomo, da ste na kakr�enkoli na�in �e uspeli priti do
 izvedljive datoteke xfsft.


 1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
    /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepi�emo datoteke s
    pisavami TrueType.

 2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
    tak�ne datoteke je naslednji:

    ___________________________________________________________________
    5
    times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
    times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
    times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
    times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
    times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
    ___________________________________________________________________


 Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nana�a na eno in isto datoteko.
 Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
 znake, jo stre�nik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
 na�tetih petih kodnih naborov.

 Joerg Pomnitz je napisal program�ek ttmkfdir, ki avtomati�no pregleda
 vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.

      <http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>



 3. V istem imeniku zatem po�enemo �e mkfontdir. Ta ne bo napravil ni�
    drugega, kot obstoje�o datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
    v datoteko z imenom fonts.dir.


 4. S stre�nikom pisav xfsft bodisi prepi�emo obstoje�i stre�nik
    (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kak�no drugo
    primerno mesto.

 5. Stre�nik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
    slu�i za zgled, �e nimate bolj�e:

    ___________________________________________________________________
    clone-self = off
    use-syslog = off
    client-limit = 20

    catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1

    error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors

    # in decipoints
    default-point-size = 120

    # x,y
    default-resolutions = 100,100,75,75
    ___________________________________________________________________



 Zdaj lahko po�enemo stre�nik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
 7100. �e so na va�em sistemu �e zasedena, izberite druga. Za podrob�
 nosti si oglejte priro�nik xfs(1).


      xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &





 6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri i��emo pisave, lahko preverimo,
    �e stre�nik deluje:


      fslsfonts -server localhost:7100





 7. �e smo zadovoljni, dodamo stre�nik pisav med vire, kjer i��emo
    pisave, npr.


      xset fp+ tcp/localhost:7100




 Stre�nik pisav lahko seveda te�e tudi na drugem ra�unalniku, tako da
 ni potrebe, da imamo na vseh ra�unalnikih v lokalni mre�i name��ene
 vse pisave.

 Dokon�no dodamo stre�nik pisav v konfiguracijsko datoteko
 /etc/XF86Config:


      FontPath "tcp/localhost:7100"


 3.5.2.  Xfstt

 Drugi stre�nik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
 Pisec teh vrstic z njim nima izku�enj, je pa z veseljem pripravljen na
 to mesto vklju�iti izku�nje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
 in vseh zrcalih le-tega.


      <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>



 4.  Tipkovnica

 4.1.  Konzola

 Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
 najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
 Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
 o tej temi preberemo ve�.  Paket je del vseh obi�ajnih distribucij in
 se nalo�i avtomati�no ob namestitvi sistema.

 V starej�ih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
 keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
 installpkg.

 Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
 zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakr�nihkoli
 razlogov uporabljajo druga�no tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
 /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Ma�ek je �e pripravil tabelo
 preslikav za ameri�ko tipkovnico s 101 tipko:

      <http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>


 Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
 uporabo le-te je tak�en:

 ______________________________________________________________________
 # Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
 setfont lat2-16
 # Nalo�imo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
 loadkeys slovene
 # ...in jo izberemo
 echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
 ______________________________________________________________________



 Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.

 �e �elimo, da je tak�na nastavitev trajna, dodamo zgornjih �est vrstic
 v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
 operacijskega sistema. �e ob tem omogo�imo �e vnos osembitnih znakov v
 ukazni lupini ``bash'', je to najnujnej�e, kar je potrebno za pisanje
 po slovensko v tekstovnem na�inu.


 4.2.  X Windows System

 V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
 ukazom xmodmap.  Tabelo preslikav za obi�ajno tipkovnico s 102 ali 105
 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z

      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>

 Uporaba je enostavna:

      xmodmap Xmodmap.sl.pc102


 Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys�
 tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
 podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno ameri�ko tip�
 kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. �e je
 ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalo�imo slovensko preslikavo
 tipkovnice, po�enemo:

      xmodmap -pke > Xmodmap.us


 To potem nalo�imo enako kot slovensko tabelo.

 �e �elimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
 ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
 sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
 uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
 /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomati�no nalo�i ob vsakem zagonu X
 Window System. �e se ne nalo�i, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
 njej mora biti nekaj takega kot:

 ______________________________________________________________________
 usermodmap=$HOME/.Xmodmap
 sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap

 if [ -f $sysmodmap ]; then
     xmodmap $sysmodmap
 fi

 if [ -f $usermodmap ]; then
     xmodmap $usermodmap
 fi
 ______________________________________________________________________



 Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
 lupini omogo�iti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').


 4.2.1.  Xks

 �e�ko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
 lotilo druga�e. Njihov produkt Xks je stre�nik, ki se vgnezdi med
 stre�nik X in namenske programe ter prestre�e vse dogodke KeyPress ter
 jih po potrebi modificira. Ta re�itev deluje tudi pri slabo napisanih
 programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
 tudi re�itev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
 slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
 neme tipke).

      <http://www.informatica.cz/>


 Xks je program na poku�ino (shareware); registracija izvedbe za Linux
 stane 900 �e�kih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
 zaenkrat �e ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vklju�il na
 to mesto izku�nje drugih.




 5.  Slovenski locale

 Z izrazom locale ozna�ujemo skupek lastnosti programskega okolja,
 odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
 informacija o tem, kateri znaki so �rke in kak�en je njihov vrstni
 red, na�in izpisa datuma in ure, izbiro lo�ila v zapisu decimalnih
 �tevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporo�ila programov
 uporabniku.

 Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
 sistemih, zdru�ljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
 ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
 Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvr��a v �est kategorij:

 �  LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)

 �  LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)

 �  LC_TIME (izpis datuma in ure)

 �  LC_NUMERIC (izpis �tevil�nih vrednosti)

 �  LC_MONETARY (izpis valute)

 �  LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)

 LC_ALL zajema vseh na�tetih �est kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
 izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v �esti
 odlo�il za njegovo raz�iritev. Standardizacijski komite se namre� ni
 mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporo�il, zato je
 standard v tej to�ki prakti�no neuporaben: dolo�a le prevode za ``da''
 in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
 gettext. Prevedeni katalogi sporo�il, ki jih uporablja mehanizem
 gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.

 Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
 s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat �e v teku -- knji�nica
 GNU libc 2.0 in kasnej�e izpeljanke sicer �e ponujajo okvir za
 lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat �e zaostaja, zato koncepta zaenkrat
 �e ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
 ipd.

 Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
 vsi prilastki:


      ~> date
      Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
      ~> LANG=sl_SI.iso88592 date
      Sob, 19 okt 1996 22:32:04




 Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej.  �e �elimo obdr�ati
 angle�ke izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., �eleli pa bi, da
 gre urejanje �rk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:









 ~> sort abc.tex
 abc
 abca
 abd
 ab�
 ~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
 abc
 abca
 ab�
 abd




 Seveda LC_COLLATE ne re�i vseh problemov v zvezi z urejanjem.  Pri
 razvr��anju kastiljskih kraljev bi, recimo, �eleli, da pride Alfonz
 IX.  za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno �e prob�
 lem za umetno inteligenco...

 Spremenljivka LANG ima v splo�nem obliko:

      LANG=jezik[_dr�ava[.nabor]]


 Pri tem je jezik dvo�rkovna koda jezika, kot jo dolo�a standard ISO
 639, dr�ava pa dvo�rkovna koda dr�ave, dolo�ena s standardom ISO 3166.
 Zgled za sloven��ino, kot se govori v Sloveniji in pi�e s kodnim
 naborom ISO 8859-2, je torej

      LANG=sl_SI.iso88592


 Dolo�itev dr�ave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
 jezikih, ki se govorijo v ve� dr�avah; kak�en locale uporabljajo
 Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pi�emo
 na kratko

      LANG=sl



 5.1.  Programiranje z GNU gettext

 Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:

 �  xgettext, ki iz izvorne kode izlu��i sporo�ila

 �  msgcmp, ki primerja dva kataloga sporo�il

 �  msgmerge, zdru�i star preveden katalog sporo�il z novim,
    neprevedenim

 �  msgfmt, ki prenosen katalog sporo�il prevede v binarno obliko

 �  msgunfmt, obratno od msgfmt

 S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
 programa s paketom GNU gettext.


 1. Najprej napi�emo program zgled.c. Pri pisanju programa �e vklju�imo
    mehanizme internacionalizacije:




    ___________________________________________________________________
    #include <locale.h>
    #include <stdio.h>
    #include <libintl.h>

    #define PACKAGE   "zgled"
    #define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"

    char main() {
        setlocale (LC_MESSAGES, "");
        bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
        textdomain (PACKAGE);

        printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
        printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
        return(0);
    }
    ___________________________________________________________________



 2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izlu��imo izpise na zaslon:

      xgettext zgled.c


 S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obi�ajna besedilna
 datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporo�il.

 3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
    takole:

    ___________________________________________________________________
    # Slovenski prevod zgleda
    # Primo� Peterlin, <[email protected]>
    #
    msgid ""
    msgstr ""
    "Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
    "POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
    "PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
    "Last-Translator: Primoz Peterlin <[email protected]>\n"
    "MIME-Version: 1.0\n"
    "Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
    "Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
    "Xgettext-Options: \n"
    "Files: zgled.c\n"

    #: zgled.c:13
    msgid "This is a short example."
    msgstr "To je kratek zgled."

    #: zgled.c:14
    msgid "Author: Primoz Peterlin"
    msgstr "Avtor: Primo� Peterlin"
    ___________________________________________________________________



 4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporo�ili (angl. portable
    message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:

      msgfmt -v -o zgled.mo messages.po



 5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext na�el:

      mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES



 6. Program prevedemo in pove�emo s knji�nico libintl.a:

      gcc -o zgled zgled.c -lintl



 7. Pa poskusimo, kak�na je razlika!


      LANG=C ./zgled
      LANG=sl ./zgled
      LC_ALL=sl ./zgled
      LC_MESSAGES=sl ./zgled
      LC_CTYPE=sl ./zgled
      LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled




 V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporo�ilo angle�ko, v predzad�
 njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
 locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
 ``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporo�il -- to namre� obstaja
 za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
 irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.

 �e dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporo�il, se mora
 ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Te�avo, da GNU
 gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razli�na locala, je
 pisec teh vrstic re�il z simbolno povezavo v imeniku
 /usr/local/share/locale:

      ln -s sl sl_SI.iso88592



 5.2.  Poslovenjenje katalogov sporo�il

 V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
 predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in ve�ino tistega, s
 �imer se soo�a kon�ni uporabnik). Trenutno so v sloven��ino �e
 prevedena sporo�ila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
 gettext, grep, hello, recode in tar.  Z nastavitvijo spremenljivke
 okolja

      LANG=sl


 bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporo�ila namesto
 angle�kih.

 Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
 elektronskega spiska <[email protected]>, nanj se lahko naro�ite tako, da na
 naslov [email protected] po�ljete vrstico

      subscribe


 v telesu sporo�ila.

 Pomo� prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
 zavezali za vzdr�evanje �e prevedenih, je nadvse za�elena.  Vabljeni!


 6.  Poslovenjenje razli�nih programov

 Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
 kon�al. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu na�ih znakov, ter
 kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
 s slovenskimi besedili. To poglavje je takoreko� v celoti posve�eno
 izjemam -- programom, ki iz tak�nih ali druga�nih razlogov ne
 uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
 vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. �e nimamo
 tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
 podobnemu.


 6.1.  Ukazne lupine

 6.1.1.  bash

 Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
 potrebi ustvarimo):


      set meta-flag on
      set convert-meta off
      set output-meta on




 Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
 podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.

 Tole se sicer ne navezuje na sloven��ino, ko ste �e pri poslu, si
 lahko �ivljenje olaj�ate �e s tem, da tipkam Home, Delete in End
 vrnete njihov obi�ajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate �e
 vrstice


      "\e[1~": beginning-of-line
      "\e[3~": delete-char
      "\e[4~": end-of-line





 6.1.2.  tcsh

 Vnos osembitnih znakov omogo�imo, �e v nastavitveno datoteko
 (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.  ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
 osebne nastavitve) dopi�emo vrstico:


      setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592




 Med nami: ka�e, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
 nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.

 Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
 ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
      rufko:~% set
      ...
      version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
      rufko:~%




 Pomemben je tisti ``8b''. �e se pri vas ne izpi�e, vam verjetno ne
 preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.


 6.2.  Terminalski emulatorji

 6.2.1.  xterm

 V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
 /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) dolo�imo pisave,
 ki jih uporablja XTerm.  Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
 �iroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
 ISO Latin 2.  Zgled:


      XTerm*font:     -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
      XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2




 Primerne pisave lahko izpi�emo z ukazom xlsfonts (glej �e razdelek ``X
 Window System'' poglavja ``Prikaz na�ih znakov na zaslonu''):


      xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'





 6.2.2.  rxvt

 Po podatkih v �e�kem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
 deluje z na�imi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
 najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
 ``Zahvala'', kje ga najdete).


 6.3.  Pisarni�ki paketi

 6.3.1.  WordPerfect

 (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, �t.9, str.60)

 WordPerfect ima vse potrebne znake �e v svoji tabeli. Vse, kar moramo
 napraviti, je da za na�e �rke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
 radi definirali �rko � (velika �rka S s stre�ico).  Pri�nemo s
 snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), sko�imo v tabelo znakov, v
 njej izberemo �rko �, zaklju�imo makro in nazadnje pri nastavitvah
 pove�emo makro z izbrano tipko.

 (Jaka Mele, Message-id:
 <[email protected]>




 ---------- Forwarded message ----------
 Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
 From: "[ALAMUN ALEN" <[email protected]>
 To: [email protected]
 Subject: WordPerfect SLO tipkovnica

 Hi!

 Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
 trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
 fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.

 LP, Alen




 Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
 na


      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>


 (Andrej Komelj, Message-id: <[email protected]>)



      Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
      Linuxom?" se glasi: SLABO.

      1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
      uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
      fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
      Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
      tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.

      2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
      znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
      skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
      verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
      koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
      napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
      Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
      tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(

      Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)

      Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
      Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
      koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
      in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
      tak.

      --
      Kome.





 6.3.2.  Star Office

 (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, �t.9, str.60)


 StarOffice je malce te�avnej�i, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
 vendarle povejmo recept �e zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
 slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
 iz recimo ftp stre�nika dru�tva uporabnikov linuxa slovenije
 ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
 l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
 /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
 imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow stre�nik. To naredimo
 tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopi�emo:

      FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"


 Za tem po�enemo

      xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/


 ter �e xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
 /usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
 povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo �e za
 direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
 pove�emo .pfb datoteke. Skoraj smo �e na koncu, v datoteko
 /usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru �e dodanih
 pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podro�ja, vse nove pisave, tako,
 da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
 -%d-%d-%d-%d...  Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo �e
 tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvr�imo xmodmap
 xmodmap.si. �e imate starej�i Xwindow sistem, si boste morda morali
 xmodmap.si �e popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
 normalno, sicer pa samo po�enete swriter3 in u�ivate v dodatnih
 slovenskih pisavah.


 6.3.3.  Applixware

 (Boris Po�ar, Message-Id: <[email protected]>)

 Z Lugosovega stre�nika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
 8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
 zadeva je re�ena.


      <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>



 6.4.  Urejevalniki

 6.4.1.  GNU emacs

 Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
 urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
 obo�ujejo, ali pa sovra�ijo. Emacs je ve� kot urejevalnik; je
 takoreko� na�in �ivljenja. V njem lahko pi�ete programe, iz njega
 poganjate prevajalnik, pi�ete besedila, poganjate �rkovalnik,
 poganjate TeX, berete po�to in novice... Ko enkrat v resnici dobro
 obvladate Emacs, imate realne mo�nosti, da se vam �e dobr�en del
 naslednjega stoletja ne bo treba nau�iti nobenega novega urejevalnika.
 Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.


 6.4.1.1.  GNU emacs 20

 Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
 je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
 ______________________________________________________________________
 ;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
 ;;; and onwards)
 (set-language-environment "Latin-2")
 ______________________________________________________________________


 Kasneje lahko na�in Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
 Set Language Environment / European / Latin-2.


 6.4.1.2.  Starej�e izdaje programa GNU emacs

 Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
 (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
 dodamo naslednjih nekaj vrstic:

 ______________________________________________________________________
 ;;  Omogo�imo izpis znakov s kodo ve�jo od 127
 (standard-display-european t)

 ;;  Omogo�imo vnos znakov s kodo ve�jo od 127
 (set-input-mode (car (current-input-mode))
         (nth 1 (current-input-mode))
         0)
 ______________________________________________________________________



 Prilagoditev Emacsa je mo�no izvesti v eni od naslednjih datotek z
 nastavitvami:

 �  /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)

 �  ~/.emacs (osebne nastavitve)

 �  /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)

 Z vnosom in izpisom na�ih znakov seveda �e ni konec zgodbe o
 prilagoditvi Emacsa za sloven��ino. �elimo na primer tudi, da se ukaza
 forward-word in backward-word ne bosta zatikala na na�ih znakih, ter
 da tudi za na�e znake pravilno te�e pretvarjanje med velikimi in
 malimi �rkami. S starej�imi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
 trivialno. Bralcu bo v veliko pomo� zbirka nasvetov Sloven��ina in
 ra�unalniki avtorja Ale�a Ko�irja, v kateri je programu GNU emacs so
 posve�eno ob�irno poglavje. Najdete jo na

      <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>



 6.4.2.  crisp

 Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
 Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
 poku�ino'' (shareware). Zadnja tak�na razli�ica je 2.2e iz leta 1991
 in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira ve�. Novej�e (trenutno 5.1)
 pa tr�i podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako bli�je
 pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; �e se nobenega od teh dveh
 ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.

 Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
 127 dalje ne prika�e, ampak izpi�e njihovo �estnajsti�ko kodo, ki jo
 uvede z znakoma \x.  Pomaga, �e nalo�imo paket z izvorno kodo Crisp in
 v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
 argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
 makroukaz prevedemo:


      crunch xterm.cr




 Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
 /usr/local/lib/crisp/macros/tty.

 Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
 oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
 vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razli�ica Crisp
 za X11).  Poleg tega se je na starej�i verziji Linuxa (1.0.8) crunch
 prito�eval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp.  Pomagala je logi�na
 povezava:


      ln -s  /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp




 Ale� Ko�ir je napisal za Crisp makro slovene:

      <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>


 Z njim lahko vna�amo na�e znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
 primernih tipk na na�in: namesto � vtipkamo "c, makro pa pretvori
 zaporedje v ustrezen znak.  Poleg ISO Latin 1 podpira �e nekaj drugih
 kodiranj, ki so v uporabi v na�ih krajih.  Navodila za uporabo so na
 voljo tudi prek WWW:

      <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>


 Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
 urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi mo�nost kasnej�e
 ugodnej�e nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
 opisanih te�av z vnosom osembitnih znakov.


 6.4.3.  vi

 Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi te�av z licen�nino
 najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
 vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, v�asih pa tudi ``elvis'',
 delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
 katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
 urejevalnikih nau�ili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
 ``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na �isto vsakem Unixu,
 pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.

 Po izku�njah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
 te�av prepu��ata osembitne znake. Te�ave lahko v�asih povzro�ajo
 zunanji programi, ki jih kli�emo iz urejevalnika (npr. fmt za
 poravnavanje besedila). Navadno pomaga, �e v ~/.profile dolo�imo
 spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').


 6.5.  Elektronska po�ta



 6.5.1.  Pine

 Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
 (ali /etc/pine.conf, zatem pa �e osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
 enem ali drugem poi��emo niz character-set in postavimo to
 spremenljivko na ISO-8859-2:

 ______________________________________________________________________
 ...
 # character-set should reflect the capabilities of the display
 # you have. Normal default is US-ASCII.  Typical alternatives
 # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
 character-set=ISO-8859-2
 ...
 ______________________________________________________________________




 6.5.2.  elm

 Opozorilo: pisec �e dolgo ne uporablja ve� tega programa in zapisanega
 ni preveril. Danski in nem�ki HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
 ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
 bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
 naslednjih spremenljivk:

 ______________________________________________________________________
 ...
 charset=iso-8859-1
 displaycharset=iso-8859-1
 textencoding=8bit
 ...
 ______________________________________________________________________


 Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
 8859-2.

 �e enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opi�e
 svoje izku�nje.


 6.5.3.  Netscape Mail

 V Netscape Mail 4.06 je mo�no pisati na�e znake v telesu sporo�ila, ne
 pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat name��ene na�e pisave in urejeno
 preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
 X11''), le �e v menuju View po�tnega programa izberemo ``Encoding'',
 tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.

 Vesel bom opisa izku�enj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.


 6.6.  Svetovni splet



 6.6.1.  Lynx

 Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
 jo lahko na enega od treh na�inov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
 zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske pu��ice izberemo
 �eljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
 nastavitev) nastavimo

 character_set=ISO Latin 2


 In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)

      CHARACTER_SET:ISO Latin 2



 6.6.2.  Netscape Navigator

 (Metod Ko�elj, Message-id:
 <[email protected]>)

 Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
 uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz na�ih
 znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
 X11''). Ko Navigator za�enemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
 za 'Central European (ISO-8859-2)'. �e pregledujemo stran, ki
 brkljalniku pravilno sporo�i uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
 avtomati�no uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
 spremenimo osnovno velikost �rk ali pa obliko za proporcionalno
 pisavo.

 To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
 dolo�imo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
 the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
 katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
 le pisave s pravim naborom znakov.

 �e pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored �rk (razpored
 ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
 pravim razporedom �rk, lahko razpored preklopimo ro�no z izbiro ,,View
 / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.

 Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom �rk in ob pravilnem razporedu
 tipk na tipkovnici lahko uporabljamo na�e �rke tudi pri pisanju v
 modulu 'Page Composer'.

 Netscape Communicator 4.06 in novej�i znajo na Unixih, ki imajo
 name��ene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
 strani Microsoft CP1250, ozna�ene kot windows-1250 v glavi.


 6.6.3.  Amaya

 (Andra� Hvalica, Message-id: <[email protected]>)

 Torej takole je s to Amayo: �umniki (in ostale re�i - preizkusil sem
 tudi nem�ke preglase) �isto lepo delujejo. V �em je �tos? Verjetno gre
 za hro��a, morda ga tudi ni ve�, imam Amayo 1.4a, �isto mo�no je, da
 je zunaj �e kaj novej�ega... Vse, kar je treba narediti je, da pri
 datoteki, ki jo za�ne� pisati, nastavi� ,,Attributes / lang /
 ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki �e en znak, ki ga je treba
 �e prej ozna�iti.  Potem so �umniki vidni v Amayi.

 Vendar je tukaj �e nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
 imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
 8852-2)``.  To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni �isto v
 redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
 vendar tega ne naredi. Pa� pa napi�e <body lang="x-Latin-2">, kar,
 vsaj jaz, prvi� vidim.

 (Andra� Hvalica, Message-id: <[email protected]>)


 Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s
 podporo za Latin-2. Pribli�no tako trapasto je, kot pri eni od
 starej�ih razli�ic, ki sem jo �e imel.

 �e zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program
 sploh reagira na na�e nastavitve za jezik. Ko vpi�emo ta famozni znak,
 izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.

 S tem dose�emo, da program vtipkane znake upo�teva kot iso-8852-2,
 vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapi�e. Pa� pa napi�e:

 ______________________________________________________________________
 <body lang="cs">
 ______________________________________________________________________



 Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. �e nimamo
 sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, �umnikov ne bomo videli.
 Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so
 �umniki vidni zmeraj.


 6.6.4.  Spletni stre�niki

 Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
 for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
 ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Re�itev
 problema slovenskih �umnikov v HTML dokumentih``
 http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.


 6.6.4.1.  Na�ela


 1. Dolo�ilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prena�a tok
    podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
    vklju�uje osembitne znake, �estnajstbitne znake kot npr. ISO10646
    ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.

 2. Vsebino spisa dolo�a glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
    informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
    zato mora odra�ati pravo vsebino spisa.

 3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
    ,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
    podmno�ica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmo�en
    prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
    MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:


      Content-Type: text/html





 4. Dolo�ilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolo�ilom charset v vrstici
    Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Na�eloma je
    dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
    Set Registry. Iz prakti�nih razlogov pa je priporo�ljivo, da se
    omejimo na naslednje entitete HTTP:




 charset = "US-ASCII"
              | "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
              | "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
              | "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
              | "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
              | "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
              | token





 Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred�
 stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
 entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vklju�uje US-ASCII, ki je
 njegova podmno�ica).

 Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
 potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico


      Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2




 Pri tem presledek med podpi�jem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.

 5. Numeri�ne entitete oblike &#nnn; dolo�ajo pismenko s kodo nnn v
    referen�nem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
    trenutno izbranem. Na ta na�in torej sploh ne moremo uporabljati
    na�ih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
    lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. �rko � (mali C s
    kljukico) lahko torej zapi�emo kot &#269;. In samo tako.


 6.6.4.2.  Prakti�ni oziri

 Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporo�ljiva, kdaj pa
 ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
 kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
 za vse spise. �e pa je informacija namenjena �ir�emu ob�instvu, pa je
 potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
 kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
 prikazati. Veljavno dolo�ilo prenosnega protokola HTTP namre� od
 spletnih brskalnikov ne zahteva, da prika�ejo spise HTML, ki
 uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
 zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
 ignorira in stran (nepravilno) prika�e v nekem drugem kodnem razporedu
 (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
 priporo�ljivo, da vstopne to�ke v va� informacijski sistem ne
 uporabljajo kodnih razporedov, razli�nih od ISO 8859-1.


 6.6.4.3.  Podrobnosti izvedbe

 Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni stre�nik
 prilagodimo, da pravilno postre�e uporabniku s spisom, kodiranim po
 ISO 8859-2:

 �  dolo�itev nove pripone za stati�ne spise, kodirane po ISO-8859-2,
    in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME

 �  dinami�no prekodiranje spisov


 �  uporaba posebnosti stre�nika ali brskalnika


 6.6.4.4.  Dolo�itev nove pripone za stati�ne spise

 Ob zahtevku za spis ve�ina spletnih stre�nikov izve zvrst stati�nih
 spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
 katero opremi spis, preden ga izro�i prejemniku. Ve� razli�nih pripon
 lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
 dolo�ata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko dolo�a
 kve�jemu eno zvrst spisa.

 Nobene splo�ne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
 spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
 8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pri�akovala od spletnega stre�nika, da
 se bo nekako odlo�il, s kak�no glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
 mo�nost je vsekakor, da pripono .html trajno ve�emo na zvrst spisov
 HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta re�itev ima
 seveda o�itno pomanjkljivost za ob�instvo, ki ne more prikazati tega
 nabora znakov.

 Tukaj predlagana re�itev izkori��a zmo�nost spletnih stre�nikov, da
 dolo�ijo novo pripono datoteke in jo ve�ejo na zvrst spisa text/html;
 charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To mo�nost podpira ve�ina spletnih
 stre�nikov. Stre�nika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
 npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
 vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
 domisleno shemo (glej Re�itev problema slovenskih �umnikov v HTML
 dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
 uporabljajo kodne razporede, razli�ne od ISO 8859-1. �e na primer
 dolo�imo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
 razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:


 �  Stre�nik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:


      AddType  .html-l2     text/html;charset=ISO-8859-2  8bit 1.0





 �  Stre�nik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:


      AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   .html-l2





 �  Stre�nik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajo�i piki:
    v datoteki srm.conf dodamo:


      AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   html-l2





 6.6.4.5.  Dinami�no prekodiranje

 Na vsakem spletnem stre�niku, ki podpira vmesnik Common Gateway
 Interface (CGI) lahko izvedemo dinami�no prekodiranje spletnih spisov.
 Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
 spis v mnogo razli�nih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
 pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski �as stre�nika,
 po drugi pa dinami�nih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
 shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
 komunikacijske vode.

 Primera skriptov, ki izvajata dinami�no prekodiranje:

 �  slovene - paket za dinami�no pretvarjanje spletnih spisov iz
    kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
    ASCII (s pre�rkovanjem iz ȩ� v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
    Ljubljana, Slovenija.

 �  pl-conv - skript v Perl za dinami�no pretvarjanje kodiranja
    spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
    RomanCE in US-ASCII (s pre�rkovanjem). Avtor Jaros�aw Strza�kowski,
    Krak�w, Poljska.

 Sledijo tri re�itve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
 raz�iritve programske opreme. Prvi dve se nana�ata na spletni
 stre�nik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
 Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
 Supplemented File Type''.


 6.6.4.6.  Metainformacija za spletni stre�nik W3C

 Spletni stre�nik W3C (neko� poznan kot CERN WWW) omogo�a dodajanje
 metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.

 Po privzeti nastavitvi i��e stre�nik metainformacije v datotekah s
 pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. �e na primer spletne
 spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in �elimo opremiti spis
 isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:


 �  �e �e ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:


      $ mkdir /WWW/Hypertext/.web





 �  Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
    datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
    Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
    format RFC822. V na�em primeru je to ena sama vrstica:


      Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2





 6.6.4.7.  Datoteke ASIS za stre�nik Apache

 Stre�nik Apache dolo�a poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Stre�nik
 po�lje datoteko ASIS odjemniku natan�no tak�no, kot je (angl. ``as
 is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
 Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
 protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.

 V nastavitveni datoteki za stre�nik dolo�imo, da pripona .asis pripada
 zvrsti spisa httpd/send-as-is:


      AddType httpd/send-as-is asis




 Primer datoteke ASIS:


      Status: 200 OK
      Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2

      <HTML>
      <HEAD>
      <TITLE>Hello world</TITLE>
      </HEAD>
      <BODY>
      <H1>�ivjo svet!</H1>
      </BODY>
      </HTML>




 Kot vidite, morate v datoteko vklju�iti tudi tromestno odzivno kodo
 stre�nika. Stre�nik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
 smemo vklju�iti v datoteko.


 6.6.4.8.  Zna�ka <META> z ozna�bo HTTP-EQUIV

 V dolo�ilu HTTP 2.0 predlagana zna�ka <META> z ozna�bo HTTP-EQUIV je
 bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko stre�nik potegne
 dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
 uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
 kateri stre�nik to v resnici tudi po�el. Tovrstno raz�lenjevanje
 spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
 in bi se mo�no poznalo pri odzivnosti spletnega stre�nika. Pa� pa so
 namesto tega za�eli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
 (Netscape Navigator, na primer, to po�enja od izdaje 2.0 dalje).

 Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
 zaglavju spisa:


      <HTML>
      <HEAD>
        <TITLE>Naslov<TITLE>
        <META HTTP-EQUIV="Content-Type"
            CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
      </HEAD>

      <BODY>
      Besedilo...
      </BODY>
      </HTML>







 6.7.  Delo na oddaljenem ra�unalniku

 Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omre�ja TCP/IP delamo na drugem
 ra�unalniku.

 Te�ave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napa�ne
 nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
 obeh podpirata osembitne znake. V primeru te�av se poleg teh programov
 spla�a pogledati �e

 �  nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')

 �  nastavitev terminala (fizi�nega ali virtualnega).  Eksplicitno ga
    lahko nastavimo z ukazom

      stty -parenb -istrip cs8


 �  in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin


 6.7.1.  Telnet

 Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
 toggle binary:

      ~> telnet
      telnet> toggle binary
      Negotiating binary mode with remote host.
      telnet> open ra�unalnik


 Telnet omogo�a tudi, da si nastavitve za izbrane ra�unalnike vnesemo v
 nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.  Vnosi imajo obliko:


      ...
      biofiz.mf.uni-lj.si
              set binary true
      ...





 6.7.2.  rlogin

 Privzet na�in zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
 pa lahko to dolo�imo z dolo�ilom ``-8'':

      rlogin ra�unalnik -8



 6.8.  TeX in LaTeX

 Poslovenjenje paketa LaTeX obsega

 �  7- in 8-bitni na�in vnosa na�ih znakov

 �  na�in izpisa na�ih znakov

 �  poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.

 �  slovenska pravila za deljenje besed

 �  prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
    LaTeX in Linuxdoc DTD

    Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat �e ne gre
    avtomati�no. Poka�emo, kako lahko te�avo z nekaj truda obvozimo.

 Podporo za neangle�ke jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
 Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
 distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:

      <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
      <http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>


 Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomati�no izberejo
 slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
 za zlogovanje besed (�e imamo name��ene slovenske zlogovalne vzorce;
 poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni na�in
 vnosa znakov "c"s"z:


      \usepackage[slovene]{babel}




 V novi razli�ici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
 izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
 8-bitni vnos znakov.  Primer celotnega spisa v LaTeXu:

 ______________________________________________________________________
 \documentclass[a4paper]{article}
 \usepackage[slovene]{babel}
 \usepackage[T1]{fontenc}
 \usepackage[latin2]{inputenc}
 \begin{document}
 �eprav se pouk na �elezni�arski �oli v �entvidu obi�ajno kon�a
 �ele ob �tirih, odpe�a�ijo u�enci iz ob�in �elimlje in �etale domov
 �e �etrt �ez tri.
 \end{document}
 ______________________________________________________________________




 6.8.1.  LaTeX 2.09

 V starej�i razli�ici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
 mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
 Primer uporabe:

 ______________________________________________________________________
 \documentstyle[latin2]{article}
 \begin{document}
 ...
 \end{document}
 ______________________________________________________________________


 Stil latin2 je na voljo na vseh stre�nikih CTAN, npr.

      <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>




 6.8.2.  Slovenska pravila za deljenje besed

 Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
 diplomske naloge leta 1990 izdelal Matja� Vre�ko, in jo predal v last
 slovenskemu dru�tvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
 individualno uporabo brez namena pridobivanja premo�enjske koristi. Od
 leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon �lajpah z IJS, ki jo je
 posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezi�no podporo
 v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
 z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
 1997-04-15.

 V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
 Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
 administrator po�enete program texconfig. V menuju izberemo mo�nost
 HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
 izbiri po�ene urejevalnik vi in vanj nalo�i datoteko language.dat. Za
 tiste, ki ga ne poznate, najnujnej�e o uporabi le-tega: levo, desno,
 gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
 Znak pobri�ete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
 Datoteko shranite in zaklju�ite z delom s pritiskom na tipko Esc in
 vpisom :wq (dvopi�je, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboro�eni s
 tem znanjem v datoteki language.dat pobri�emo komentar (znak za
 procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
 urejevalnik. Program texconfig bo avtomati�no ustvaril nove formatne
 datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.

 Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene te�ave z datoteko sihyph22.tex,
 ki so enako �ude�no izginile, ko mu je dr. �lajpah poslal novo izdajo
 slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
 lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
 navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Po�enemo
 texconfig, tam najprej osve�imo seznam datotek (izbira REHASH -
 rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prej�njega
 odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.

 Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na

      <http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>



 6.8.3.  LyX

 (Roman Maurer, <[email protected]>)

 �e uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
 ga lahko enostavno prilagodimo za delo s sloven��ino:


 1. Tipkovnica v stre�niku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
    v splo�nem lahko vna�amo na�e znake (to je opisano v razdelku ``X
    Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').

 2. Po�enemo LyX in nastavimo:


      Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2





 �al izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo ro�no
 dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
 /usr/share/lyx/, uporabni�ka pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
      \font_norm iso8859-2





 3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:


      Layout / Document / Language = slovene
      Layout / Document / Encoding = latin2
      Layout / Paper / Papersize = A4
      Layout / Quotes = ,,text`` & Double





 4. �e �elimo te nastavitve uporabljati v vseh na�ih dokumentih (in to
    seveda �elimo), uporabimo �e izbiro


      Layout / Save layout as default





 5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
    pritrdilno na vpra�anje:


      "Should I set some parameters to letter the defaults
      of this document class?"




 Zaradi napake v LyXu do vklju�no 1.0.0pre2 ni mogo� vnos 8-bitnih
 znakov v matemati�nem tekstovnem na�inu (math text mode). Pomagamo si
 tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
 tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obve��eni in
 jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.

 7-bitni vnos �umnikov kot "c"s"z je ote�en, ker LyX avtomati�no
 pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
 spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnej�a mo�nost pa je, da
 predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
 cua.bind, kar �e uporabljamo) dodamo vrstico:


      \bind "S-quotedbl" "accent-caron"




 Na�e znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.  S tem �al izgubimo
 avtomati�no pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pa�
 ne moremo imeti...

 Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. �e je �e ni, lahko
 napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
 popravimo.

 �e imamo staro slovensko tipkovnico (ameri�ka s 蹾 namesto ~{`),
 lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena �alamuna
 <[email protected]>:


      Options / Keyboard / Primary = slovene




 Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipi�no v imeniku
 /usr/share/lyx/kbd/.

 Takole pa lahko uporabimo �rkovalnik ``ispell'' za �rkovanje
 slovenskih spisov:


      Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
        * Use alternate language: slovensko
        * Extra special chars allowed in words: 蹾ȩ�




 V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:


      Uredi / �rkovalnik / Izbire �rkovalnika
        * Uporabi drug jezik: slovensko
        * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蹾ȩ�





 6.8.4.  Pregled besedila na zaslonu

 V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
 programom za pregled besedila na zaslonu:

    XDvi
       V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico

       ________________________________________________________________
       XDvi.paper:     a4
       ________________________________________________________________




    Ghostview
       V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
       /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
       vrstice:

       ________________________________________________________________
       !  Ghostview naj uporablja format A4
       *pageMedia:             A4
       !  Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
       *Ghostview.interpreter: gs
       *Ghostview.arguments:   -sPAPERSIZE=a4
       ________________________________________________________________


    Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
    Ghostview, je pametno, �e mu v nastavitveni datoteki (navadno
    /usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
    /usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
    velikost strani A4. Poi��emo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
    (pobri�emo za�etni znak za procent):


         % (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse





 6.8.5.  Stvarna kazala

 Najpogostej�e orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
 Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angle�kih pozna �e
 nem�ka pravila za razvr��anje) in na�e abecede ne pozna.

 Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
 besedo, ki jo �elimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej ozna�iti z
 ukazom \index{vnos}. Ker navadno �elimo stvarno kazalo tudi izpisati,
 dodamo �e ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
 Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:

 ______________________________________________________________________
 \documentclass[a4paper]{article}
 \usepackage[slovene]{babel}
 \usepackage[T1]{fontenc}
 \usepackage[latin2]{inputenc}
 \usepackage{makeidx}
 \makeindex
 \begin{document}
 �eprav se pouk na �elezni�arski
 �oli\index{s~ola@�ola!z~eleznic~arska@�elezni�arska} v
 �entvidu\index{S~entvid@�entvid} obi�ajno kon�a �ele ob �tirih,
 odpe�a�ijo u�enci iz ob�in �elimlje\index{Z~elimlje@�elimlje} in
 �etale\index{Z~etale@�etale} domov �e �etrt �ez tri.
 \printindex
 \end{document}
 ______________________________________________________________________



 Trik je v tem, da makeindex dopu��a skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
 je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
 resnici izpi�e. Na�o �rko � zato pi�emo kot C~ (znak ~ je v kodnem
 razporedu ASCII za vsemi �rkami), in tako bo zanesljivo uvr��ena za
 vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:


      latex zelez-sola
      makeindex zelez-sola
      latex zelez-sola




 Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
 ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
 pa vsrka drugi ukaz latex.


 6.9.  groff

 Groff nudi precej omejeno podporo za na�e znake. Pri izpisu na zaslon
 (na�in nroff) lahko goljufamo tako, da zapi�emo datoteko z osembitnimi
 znaki ISO Latin 2, programu pa la�emo (izbira -Tlatin1), da so
 kodirani po razporedu ISO Latin 1.
 Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko na�e
 znake vna�amo kot makroukaze, na primer:


      \('a    a z ostrivcem
      \(vc    c s stre�ico
      \vou    u s kro�cem




 Izpis v obliki PostScript v �asu pisanja tega spisa �e vedno ne
 deluje, �eprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
 Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
 tudi tu. �e najve�ji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
 osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdr�uje ve�.  Za
 paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <[email protected]>, najdete
 ga na

      <ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>



 6.10.  Perl

 Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
 primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic

 ______________________________________________________________________
 use locale;
 ______________________________________________________________________


 bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
 si sposodili pri Janu Pazdziori:

 ______________________________________________________________________
 ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="te�i��e\n"; s/\w/$&:/g; print;'
 t:e:�:i:�:�:e:
 ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="te�i��e\n"; s/\w/$&:/g; print;'
 t:e:�i:��e:
 ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="te�i��e\n"; s/\w/$&:/g; print;'
 t:e:�i:��e:
 ______________________________________________________________________



 Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
 spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, na�e znake
 res upo�teval kot �rke (\).


 6.11.  �rkovanje: ispell

 Ve�ina sodobnih distribucij Linuxa �e pride s �rkovalnikom Ispell;
 manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od
 navedenih datotek:

      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>


 �e je v istem imeniku na voljo kak�na kasnej�a izdaja, seveda vzamemo
 to.


 Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3
 in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom


      rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




 Kopije datoteke, izvorne in prevedene za razli�ne sisteme, najdemo
 tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:

      <ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
      <ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
      <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-
      sl-0.1-1.i386.rpm>
      <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/con�
      trib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>


 Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot
 sistemski oskrbnik po�enemo


      rpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm




 Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko
 ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/Open�
 Linux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo
 uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazom


      rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




 Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
 katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
 slovensko:

      ispell -d slovensko besedilo.txt


 Natan�nej�a navodila za ravnanje s programom Ispell boste na�li v
 priro�niku, ve� o prilagoditvi paketa ispell za sloven��ino si lahko
 preberete na strani Sloven��ina in ra�unalniki Ale�a Ko�irja. Ispell s
 slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni �rkovalnik Trubar
 istega avtorja:

      <http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>


 Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis
 d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem
 dr. Toma�a Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jo�ef
 Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.


 6.12.  Pretvarjanje med razli�nimi kodiranji

 Razen ISO Latin 2 vsebuje vse na�e znake �e nekaj drugih naborov:
 Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
 CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
 Latin 7 itd.

 �eprav ni te�ko napisati program�ka za pretvorbo iz enega kodnega
 nabora v drugega, je pripravno uporabiti �e izdelan program.  Eden
 takih je GNU recode, dostopen npr. na stre�niku ARNES:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>


 Starej�e izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
 strani 1250-1259.

 Uporaba je enostavna:

      recode yu:latin2 datoteka


 pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
 Latin 2.  Kot obi�ajno izda tudi tu izbira --help �e dodatne mo�nosti.

 Novej�e izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj ve� kodnih
 naborov), uporabljajo malo druga�no skladnjo:

      recode yu..latin2 datoteka


 Po izku�njah pisca pa je pre�rkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
 �e vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novej�e izdaje
 programa Recode najdete na:

      <ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>



 6.13.  Drugi programi

 6.13.1.  Pregledovalnik less

 Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
 zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.

 Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
 ~/.profile:


      LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET




 latin1 namesto latin2 ni pomota.  Less zaenkrat slednjega �e ne pozna,
 ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obi�ajni, kateri pa
 kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
 enak v celotni dru�ini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1.  Namesto
 tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:


      LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF




 Vsi nabori iz dru�ine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
 znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
 znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
 znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.


 6.13.2.  Koledar gcal

 Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledar�ek cal, ki pa je precej
 anglocentri�en. Thomas Esken iz Nem�ije je napisal alternativni
 koledar�ek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
 Najdemo ga na obi�ajnih mestih distribucije GNU. Najbli�je je
 verjetno:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


 Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza na�im razmeram:


      GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL





 7.  Tiskanje

 Pri tiskanju lahko naletimo na razli�ne situacije:

 �  Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2

 �  Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z na�imi
    znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002

 �  Tiskalnik razume PostScript

 �  Tiskalnik ne podpira ni�esar drugega razen ASCII

    Zadnja mo�nost ni predmet obravnave tega spisa.


 7.1.  Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2

 Nekaj novej�ih tiskalnikov �e neposredno podpira kodni razpored ISO
 Latin 2. Med njimi so

 �  Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus

 �  Hewlett-Packard LaserJet 5L

 �  Epson FX-2170 (NLSP)

 �  Epson LQ-870 (NLSP)

 �  Epson LQ-2070 (NLSP)

 �  Epson LQ-2170 (NLSP)

 �  Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novej�i)

 �  Fujitsu DL700

 �  Fujitsu DL1150/1250

 �  Fujitsu DL3700/3800

 �  Fujitsu DL6400/6600

    Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
    tiskalniku. Ube�na sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
    Epson (ESC/P2) so naslednje

    PCL
       Tole menda deluje:

       ________________________________________________________________
       \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
       ________________________________________________________________




    ESC/P2
       Z ukazom ESC ( t prepi�emo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
       tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
       tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
       Manual``, december 1997):

       ________________________________________________________________
       \033(t\003\000\002\177\002\033t\002
       ________________________________________________________________



    Oznaka \033 je osmi�ka koda znaka Escape.

 Eden od na�inov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
 na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
 podpirajo kak drug nabor z na�imi znaki''.


 7.2.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na�imi znaki

 �e tiskalnik podpira kak drug nabor z na�imi znaki (ne dolgo nazaj je
 bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
 njem pa �vedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
 primerno nastavitvijo v /etc/printcap �e vedno tiskamo spise, kodirane
 po ISO Latin 2.

 Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap.  Za zgled si oglejmo
 tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu �vedskega
 nabora.






















 ______________________________________________________________________
 lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
         :lp=/dev/lp1:\
         :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
         :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
 jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
         :lp=/dev/null:\
         :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
         :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
         :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
 latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
         :lp=/dev/null:\
         :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
         :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
         :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
 ______________________________________________________________________



 Zgled ima tri tiskalni�ke vrste.  Prva je dejanski tiskalnik z
 ameri�kim (ASCII) naborom znakov.  Druga uporablja filter
 /usr/spool/lpd/jus_filter:

 ______________________________________________________________________
 #!/bin/sh
 /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
 ______________________________________________________________________


 Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
 postavimo v prvo tiskalni�ko vrsto.  Filter jus_epson ne napravi
 drugega, kot da na za�etku doda kodo za preklop v �vedski nabor,
 prepi�e datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
 nazaj v ameri�ki nabor.  To je tudi edini del programja, ki je odvisen
 od vrste tiskalnika:

 ______________________________________________________________________
 #!/bin/sh
 # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
 #
 # Izberemo slovenski (�vedski) nabor
 /bin/echo -ne "\033R\005\c"
 # Izpi�emo dokument
 cat
 # Izberemo ameri�ki nabor
 /bin/echo -ne "\033R\000\c"
 ______________________________________________________________________



 Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
 pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi �e opisani filter za
 to, da doda na za�etku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
 kon�no t�ko datoteko postavi v prvo vrsto.






 ______________________________________________________________________
 #!/bin/sh
 /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
     /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
 ______________________________________________________________________


 Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
 /usr/local/bin/recode.  Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres�
 likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako �umnike kot zavite
 oklepaje, v JUS pa samo �e prve.

 Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
 podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
 /usr/spool/lpd/latin2.

 Tiskanje gre zdaj tako:

 1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
    se datoteka odtisne kot ASCII:

      lpr datoteka



 2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
    I.B1.002:

      lpr -Pjus datoteka



 3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
    kodirano po ISO Latin 2:

      lpr -Platin2 datoteka



 7.3.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na�imi znaki II

 (Matja� Terpin <[email protected]>, Message-id:
 <[email protected]>)

 Matja� Terpin <[email protected]> je predlagal imenitno
 izbolj�avo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo na�e
 znake in oglate in zavite oklepaje. Sr� njegovega predloga je filter,
 ki pred vsakim na�im znakom preklopi v �vedski nabor, takoj za njim pa
 spet nazaj v ASCII.

 Datoteka /etc/printcap je v tem primeru tak�na:















 ______________________________________________________________________
 # /etc/printcap
 lp|raw|yu:\
        :lp=/dev/lp1:\
        :sd=/var/spool/lpd/lp:\
        :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
        :mx#0:\
        :sh:
 lat2:\
        :lp=/dev/null:\
        :if=/etc/lp/lat2.filter:\
        :sd=/var/spool/lpd/lat2:\
        :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
        :mx#0:\
        :sh:
 ______________________________________________________________________



 Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
 /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:

 ______________________________________________________________________
 #!/bin/sh
 # /etc/lp/lat2.filter

 /etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
 ______________________________________________________________________



 ,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:

 ______________________________________________________________________
 #!/bin/sh
 #/etc/lp/lat2.switch

 echo -ne "\033R0"

 sed -e "s/�/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
  -e "s/�/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"

 echo -ne "\033R5"
 ______________________________________________________________________



 Matja� pravi �e: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
 uporabljam kar znak 0 (ni�lo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
 zadovoljen tudi s tem.


 7.4.  Tiskalniki PostScript

 ``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
 Na�ih �rk ne pozna. Pa ne le na�ih, tudi mnogih drugih �rk ne pozna,
 in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
 raz�irjen z gradniki sestavljenih znakov: stre�ica, ostrivec, diereza,
 sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogo�a definiranje
 sestavljenih znakov. Vse skupaj je �akalo samo �e nekoga, ki bo
 definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
 bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.

 Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da re�ita za
 na�e kraje neobi�ajno zagato: kako odtisniti �isto obi�ajno besedilo
 na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
 stran v PostScriptu z danim besedilom in jo po�ljeta na tiskalnik.
 Fleksibilnost PostScripta omogo�a tudi transformacije (npr.
 pomanj�ave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
 Oba podpirata nabor ISO Latin 2.


      <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
      <http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
      <http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
      <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>



 7.4.1.  ogonkify

 Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogo�a pravilen odtis
 �rk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
 filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko po�el to elegantno, ampak
 mora pre�ve�iti kakr�nokoli grdobijo pa� izpljune program korak pred
 njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
 datoteke PostScript vsak malo druga�e, kar filtru ``ogonkify'' ote�i
 delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
 Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.

 Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je name��en, ogonkify
 uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
 Navigatorja:

      ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr



 7.4.2.  GNU enscript

 �e GNU enscript �e ni name��en, ga namestimo po navodilih, ki so
 prilo�ena programu.  Poleg njega potrebujemo �e vsaj eno pisavo z
 vsemi na�imi znaki, zapisan v obliki Type 1.  Primeren je npr. IBM
 Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
 programom ghostscript ipd.  �e nismo prepri�ani, ali ga imamo �e
 name��enega, po�enemo:


      find / -name cour.pf[ab]




 V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
 /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
 dodamo pravilno pot do datotek s pisavami.  Poleg tega potrebuje GNU
 enscript v vsakem imeniku s pisavami �e datoteko z imenom font.map, ki
 vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
 Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.

 Primer konfiguracijske datoteke:



 ______________________________________________________________________
 ...
 #  Kje hranimo pisave PostScript?
 AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
 ...
 #  Privzeti na�in kodiranja:
 DefaultEncoding: latin2
 ...
 #  Privzeti format papirja:
 DefaultMedia: A4
 ...
 #  lpd izbira tiskalni�ke vrste z -P...
 QueueParam: -P
 ...
 #  Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
 Spooler: lpr
 ______________________________________________________________________



 Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom

      enscript datoteka



 7.4.3.  a2ps

 Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
 sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
 ``ogonkify''.

 Na�im krajem prilagodimo a2ps z maj�keno spremembo nastavitvene
 datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
 /usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
 se imenuje ~/.a2psrc.

 ______________________________________________________________________
 ...
 # Default encoding
 Options: --encoding=latin2

 # Default media
 Options: --media=A4
 ...
 ______________________________________________________________________




 8.  Linux v Sloveniji

 Harald T. Alvestrand iz Trondheima, Norve�ka vodi evidenco o
 uporabnikih Linuxa po dr�avah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je
 na naslovu

      <http://counter.li.org/bycountry/SI.html>


 �e vas ni med njimi, se prijavite!

      <http://counter.li.org/>




 8.1.  Skupina uporabnikov Linuxa

 Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
 uporabnikov Linuxa v Sloveniji, dru�tvo LUGOS (Linux Users Group of
 Slovenia). Dru�tvo ima svojo stran na WWW:

      <http://www.lugos.si/>


 Dru�tvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
 tako, da na naslov [email protected] po�ljete vrstico

      subscribe lugos-list


 v telesu sporo�ila.


 8.2.  Stre�niki FTP

 Vzdr�evan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
 stre�nika LUGOS,

      <http://www.lugos.si/arhiv/>


 Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
 drugimi stre�niki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
 Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).

      <ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


 Na stre�niku ARNES se avtomati�no zrcalita distribucija Debian in
 programje iz projekta GNU,

      <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
      <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


 Stre�nik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
 v Murski Soboti,

      <ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>


 �tudentski informacijski center je s pomo�jo Zavoda za odprto dru�bo
 uredil stre�nik FTP v Narodnem domu v Mariboru:

      <ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>


 Distribucija Slackware se zrcali tudi na stre�niku Fakultete za
 ra�unalni�tvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

      <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


 Wowen Goods for Linux se zrcalijo na stre�niku Laboratorija za
 robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:

      <http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>


 Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
 stre�niku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
 v Mariboru:

      <http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
      <ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>



 8.3.  Usenet

 Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
 Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
 predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima dru�tvo LUGOS:
 si.org.lugos.


 8.4.  Zastopniki za Linux

 Agenda d.o.o., Lavri�eva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
 zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.

 CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
 zalo�enih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.  061/614548)
 ali Mantis (tel. 061/1685473).


 9.  O tem spisu

 Najnovej�a izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
 Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na doma�i strani
 Slovenskega dru�tva uporabnikov Linuxa:

      <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
      <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>


 Vse pripombe na ta spis so dobrodo�le na naslov
 <[email protected]>, splo�na vpra�anja o Linuxu in
 poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo [email protected]
 ali v si.comp.os.unix.


 9.1.  Opombe k drugi izdaji

 Druga izdaja je pribli�no dvainpolkrat dalj�a od prve, ki je iz�la
 konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
 stvari, ki jim moramo opraviti, �e �elimo usposobiti na�e znake na
 konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na za�etek.
 Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
 locale predstavlja standarden na�in prilagoditve programov, zato je
 temu razdelku namenjena ve�ja pozornost. V celoti so novi opisi
 prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarni�kih paketov WordPerfect,
 Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
 urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je raz�irjen z domiselno
 alternativno razli�ico tiskalni�kega filtra; dodatno sta omenjena
 ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
 Sloveniji. In morda �e kaj, kar sem pozabil.

 �e je prva izdaja predstavljala nekak�ne zbrane in urejene zapiske o
 problemih, s katerimi sem se sam sre�eval, se zdaj nekoliko bolje
 zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
 programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
 Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih re�itev nisem
 preizku�al; zaupam pa� izku�njam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
 navedel in lahko stopite v stik z njimi.


 9.2.  Zahvala

 �e bralka ali bralec nista tega �e sama uganila, je �as, da priznam
 sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
 se nau�il iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
 ``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
 internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
 koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
 ogonkowa, ter Sloven��ina in ra�unalniki Ale�a Ko�irja. Prvi spis je
 spisala skupina avtorjev, ob�asno ga objavijo v cz.comp.linux,
 zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na �e�kem in Slova�kem; drugo
 najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdr�uje Jaros�aw
 Strza�kowski. ``Sloven��ino in ra�unalnike'' najdete na
 http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.

 Z namigi in nasveti so mi pomagali �e (v abecednem vrstnem redu):
 Gorazd Bo�i� <[email protected]>, Ale� �asar <[email protected]>,
 Toma� Erjavec <[email protected]>, Matja� Godec <[email protected]>,
 Andra� Hvalica <[email protected]>, Andrej Komelj
 <[email protected]>, Ale� Ko�ir <[email protected]>,
 Metod Ko�elj <[email protected]>, Renato Luka� <renato@s-
 gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <[email protected]>, Jaka Mele
 <[email protected]>, Borut Mrak <[email protected]>, Rok Pape�
 <[email protected]>, Boris Po�ar <[email protected]>,
 Marko Samastur <[email protected]>, Robert Susi�
 <[email protected]>, Alen �alamun <[email protected]>, Matja�
 Terpin <[email protected]>, in Leon �lajpah
 <[email protected]> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpu��enim se
 opravi�ujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.


 9.3.  Vpra�anja

 9.3.1.  Se pravi Slovenian ali Slovene?

 Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
 s tega podro�ja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
 Slovni�no je pravilno eno ali drugo, odlo�itev za eno ali drugo
 varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
 razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
 ostalo.


 9.3.2.  Na�i znaki v tem spisu

 Cel spis govori o tem, kako pridemo do na�ih znakov, sam jih pa nima.
 Kako to?

 Kova�eva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
 uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
 Cees de Groot, vzdr�evalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
 urednik zbirke HOWTO, se te�ave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
 bolj�e �ase pi�e v Latin-2; preden po�lje material uredniku, pa pore�e
 kljukice nad �umevci. Za doma�o rabo pa lahko malo pogoljufamo in
 paketu sgmltools la�emo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
 pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
 pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
 uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti �e malo
 telovaditi s sed.


 9.4.  Uporaba in raz�irjanje

 Copyright (c) 1996,1999 Primo� Peterlin
 <[email protected]>. Ta spis lahko raz�irjate pod
 pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
 http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
 raz�irjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.

 Informacije v tem spisu so podane v veri, da so to�ne in koristne,
 vendar pa brez kakr�negakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
 vklju�no, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
 tr�enje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izklju�no na lastno
 odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakr�nekoli �kodo, posredno ali
 neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.


 9.5.  Note to English readers

 Copyright (c) 1996,1999 by Primo� Peterlin
 <[email protected]>. This document may be
 distributed under the terms set forth in the LDP license at
 http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
 distributed in modified form without consent of the author.

 The information in this document is provided in belief of being
 accurate and useful, however without any warranty, expressed or
 implied, including, but not limited to, the implied warranties of
 merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
 of using the information goes with the user. The author can not be
 liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
 use of information provided in this document.

You are viewing proxied material from ftp.icm.edu.pl. The copyright of proxied material belongs to its original authors. Any comments or complaints in relation to proxied material should be directed to the original authors of the content concerned. Please see the disclaimer for more details.