RPM-HOWTO
Donnie Barnes, <
[email protected]> prevedel Andrej Grauf
<
[email protected]>
v2.0, 8. april 1997, prevod 17. december 1998
____________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
2. Pregled
3. Splo�ne informacije
3.1 Pridobitev RPM
3.2 Zahteve za RPM
4. Uporaba RPM
5. No, kaj pa lahko dejansko po�nem z RPM?
6. Izgradnja RPM-jev
6.1 Datoteka rpmrc
6.2 Datoteka Spec
6.3 Glava
6.4 Prep
6.5 Izgradnja
6.6 Namestitev
6.7 Izbirne pred in po namestitvene/odstranjevalne skripte
6.8 Datoteke
6.9 Izgradnja
6.9.1 Struktura imenika vira
6.9.2 Testna izgradnja
6.9.3 Tvorjenje seznama datotek
6.9.4 Izgradnja paketov z RPM
6.10 Testiranje
6.11 Kaj narediti z novimi RPM-ji
6.12 Kaj sedaj?
7. Ve�-arhitekturna izgradnja RPM-jev
7.1 Primer datoteke spec
7.2 Optflags
7.3 Makri
7.4 Izlo�evanje arhitektur iz paketa
7.5 Zaklju�ek
8. O avtorskih pravicah
______________________________________________________________________
1. Uvod
RPM je kratica za paketni upravljalnik podjetja Red Hat (ang. Red Hat
Package Manager) . �eprav v imenu vsebuje Red Hat, je popolnoma odprt
sistem za pakiranje, ki ga lahko vsakdo uporablja. Uporabnikom omogo�a
zajetje izvorne kode nove programske opreme, ki jo lahko zapakirajo v
izvorno in binarno obliko, tako da lahko binarno kodo enostavno
namestijo in ji sledijo, izvorno kodo pa lahko enostavno
preoblikujejo. Prav tako vzdr�uje bazo podatkov za vse pakete in
njihove datoteke, ki se uporabljajo za preverjanje paketov in iskanje
informacij o datotekah in/ali paketih.
Podjetje Red Hat Software vzpodbuja ostale prodajalce distribucij, naj
si ogledajo RPM in ga uporabijo za svoje distribucije. RPM je zelo
prilagodljiv in enostaven za uporabo, �eprav nudi osnovo za zelo
obse�ne sisteme. Prav tako je popolnoma odprt in vsem na voljo. Zelo
veseli bomo va�ih obvestil o napakah in njihovih popravkih. RPM je
dovoljeno uporabljati in raz�irjati brez dobi�ka pod pogoji GPL.
Podrobnej�a dokumentacija o RPM je na voljo v knjigi avtorja Eda
Baileya, Maximum RPM. Knjigo lahko zajamete ali naro�ite na
<
http://www.redhat.com/>.
2. Pregled
Najprej mi dovolite, da navedem nekaj ozadja o RPM. Eden izmed namenov
razvoja je bil, omogo�iti uporabo ,,prvotne`` izvorne kode. Pri RPP
(na� prej�nji sistem za pakiranje, s katerim RPM nima ni� skupnega),
je bila izvorna koda iz katere smo gradili, "razbita" izvorna koda.
Teoreti�no je mo�no namestiti izvorni RPP in ga potem brez te�av
zgraditi. Ampak izvorna koda ni bila organizirana in nikjer ni bilo
navedeno, kak�ne spremembe je potrebno narediti, da se bo paket
zgradil. Najprej je potrebno lo�eno zajeti prvotno izvorno kodo. Z RPM
imate prvotno izvorno kodo skupaj s popravki, s pomo�jo katerih smo
prej prevajali. Nam se zdi to velika prednost. Zakaj? Iz prakti�nih
razlogov. Eden je v tem, da vam ob izidu nove verzije programa ni
potrebno vedno za�eti od za�etka, da bi ga prevedli pod RHL. Ogledate
si lahko popravek in tako ugotovite, kaj boste verjetno morali
postoriti. Na ta na�in lahko privzete nastavitve za prevajanje
enostavno pregledate.
RPM je oblikovan tako, da ima mo�ne informacijske izbire. Pakete lahko
i��ete v celotni bazo podatkov ali pa samo v dolo�enih datotekah. Prav
tako lahko enostavno ugotovite, h kateremu paketu datoteka spada in od
kod prihaja. RPM datoteke so stisnjeni arhivi, vendar lahko posamezne
pakete hitro in enostavno prei��ete, ker je paketu obi�ajno dodana
binarna glava, z vsemi mo�nimi informacijami, ki bi jim morali vedeti.
To omogo�a hitro iskanje.
Prav tako mo�na lastnost je sposobnost preverjanja paketov. �e ste v
skrbeh, da ste izbrisali za nek paket pomembno datoteko, lahko to
preverite. O morebitnih nepravilnostih boste obve��eni. �e je
potrebno, lahko sedaj paket ponovno namestite. Ohranijo se tudi vse
va�e nastavitvene datoteke.
Za mnogo drugih idej in konceptov, ki so vklju�eni v RPM, bi se radi
zahvalili ljudem pri distribuciji BOGUS. �eprav je bil RPM v celoti
napisan v Red Hat Software, njegovo delovanje temelji na kodi, ki so
jo napisali pri BOGUS-u (PM in PMS).
3. Splo�ne informacije
3.1. Pridobitev RPM
Najbolj�i na�in, da pridete do RPM je, da namestite Red Hat Linux. �e
tega ne �elite, lahko RPM vseeno dobite in uporabljate. Najdete ga
lahko na <
ftp://ftp.redhat.com/pub/redhat/code/rpm>.
3.2. Zahteve za RPM
Minimalna zahteva za uporabo RPM je cpio 2.4.2 ali novej�a verzija. Ta
sistem je namenjen za uporabo z Linux-om, vendar bo z veliko
verjetnostjo deloval tudi na drugih Unix sistemih. Dejansko je bil
preveden na SunOs, Solaris, AIX, Irix, AmigaOS in drugih. Ampak
pazite, binarni paketi, tvorjeni na drugih tipih Unixa ne bodo
zdru�ljivi.
To so minimalne zahteve za namestitev RPM-jev. Za izgradnjo RPM-jev iz
vira potrebujete tudi vse programe, ki so potrebni za izgradnjo
paketov, kot npr. gcc, make, itd.
4. Uporaba RPM
V najenostavnej�i obliki, se za namestitev paketov lahko RPM uporabi v
obliki:
rpm -i foobar-1.0-1.i386.rpm
Naslednji enostaven ukaz je za odstranitev paketa:
rpm -e foobar
Eden izmed celovitej�ih, ampak zelo uporabnih ukazov vam omogo�a
namestitev paketov preko FTP-ja. �e ste povezani z omre�jem in bi
�eleli namestiti nov paket, morate podati samo veljavni URL naslov,
nekako takole:
rpm -i
ftp://ftp.pht.com/pub/linux/redhat/rh-2.0-beta/RPMS/foobar-1.0-1.i386.rpm
Ne pozabite, da se bo ta RPM sedaj preverjal in/ali name��al preko
FTP-ja.
Ker so to preprosti ukazi, se lahko rpm uporablja, kot je razvidno iz
sporo�ila o uporabnosti (Usage massage), na razli�ne na�ine:
RPM version 2.3.9
Copyright (C) 1997 - Red Hat Software
This may be freely redistributed under the terms of the GNU Public License
usage: rpm {--help}
rpm {--version}
rpm {--initdb} [--dbpath <dir>]
rpm {--install -i} [-v] [--hash -h] [--percent] [--force] [--test]
[--replacepkgs] [--replacefiles] [--root <dir>]
[--excludedocs] [--includedocs] [--noscripts]
[--rcfile <file>] [--ignorearch] [--dbpath <dir>]
[--prefix <dir>] [--ignoreos] [--nodeps]
[--ftpproxy <host>] [--ftpport <port>]
file1.rpm ... fileN.rpm
rpm {--upgrade -U} [-v] [--hash -h] [--percent] [--force] [--test]
[--oldpackage] [--root <dir>] [--noscripts]
[--excludedocs] [--includedocs] [--rcfile <file>]
[--ignorearch] [--dbpath <dir>] [--prefix <dir>]
[--ftpproxy <host>] [--ftpport <port>]
[--ignoreos] [--nodeps] file1.rpm ... fileN.rpm
rpm {--query -q} [-afpg] [-i] [-l] [-s] [-d] [-c] [-v] [-R]
[--scripts] [--root <dir>] [--rcfile <file>]
[--whatprovides] [--whatrequires] [--requires]
[--ftpuseport] [--ftpproxy <host>] [--ftpport <port>]
[--provides] [--dump] [--dbpath <dir>] [targets]
rpm {--verify -V -y} [-afpg] [--root <dir>] [--rcfile <file>]
[--dbpath <dir>] [--nodeps] [--nofiles] [--noscripts]
[--nomd5] [targets]
rpm {--setperms} [-afpg] [target]
rpm {--setugids} [-afpg] [target]
rpm {--erase -e} [--root <dir>] [--noscripts] [--rcfile <file>]
[--dbpath <dir>] [--nodeps] [--allmatches]
package1 ... packageN
rpm {-b|t}[plciba] [-v] [--short-circuit] [--clean] [--rcfile <file>]
[--sign] [--test] [--timecheck <s>] specfile
rpm {--rebuild} [--rcfile <file>] [-v] source1.rpm ... sourceN.rpm
rpm {--recompile} [--rcfile <file>] [-v] source1.rpm ... sourceN.rpm
rpm {--resign} [--rcfile <file>] package1 package2 ... packageN
rpm {--addsign} [--rcfile <file>] package1 package2 ... packageN
rpm {--checksig -K} [--nopgp] [--nomd5] [--rcfile <file>]
package1 ... packageN
rpm {--rebuilddb} [--rcfile <file>] [--dbpath <dir>]
rpm {--querytags}
Podrobnosti o uporabi teh stikal lahko najdete na strani o RPM za man.
5. No, kaj pa lahko dejansko po�nem z RPM?
RPM je zelo uporabno orodje in, kot lahko vidite, ima kar nekaj
stikal. Njihova uporabnost je najla�je razvidna iz primerov. Kako
enostavno namestiti in odstraniti pakete, sem navedel �e zgoraj, sedaj
pa si oglejmo �e nekaj drugih primerov:
* Predpostavimo, da ste po nesre�i zbrisali nekaj datotek, niste pa
prepri�ani, kaj ste zbrisali. �e �elite preveriti va� celoten
sistem in ugotoviti, kaj bi lahko manjkalo, uporabite
rpm -Va
* Predpostavimo, da naletite na nepoznano datoteko. Da bi ugotovili,
kateremu paketu pripada, uporabite:
rpm -qf /usr/X11R6/bin/xjewel
Rezultat bi bil:
xjewel-1.6-1
* Na�li ste koules RPM, pa ne veste kaj to je. Da bi izvedeli kaj o
njem, uporabite:
rpm -qpi koules-1.2-2.i386.rpm
Rezultat, ki bi ga dobili:
Name : koules Distribution: Red Hat Linux Colgate
Version : 1.2 Vendor: Red Hat Software
Release : 2 Build Date: Mon Sep 02 11:59:12 1996
Install date: (none) Build Host: porky.redhat.com
Group : Games Source RPM: koules-1.2-2.src.rpm
Size : 614939
Summary : SVGAlib action game with multiplayer, network, and sound support
Description : This arcade-style game is novel in conception and excellent in
execution. No shooting, no blood, no guts, no gore. The play is simple,
but you still must develop skill to play. This version uses SVGAlib to
run on a graphics console.
* Sedaj bi radi videli, katere datoteke koules RPM namesti.
Uporabite:
rpm -qpl koules-1.2-2.i386.rpm
Rezultat:
/usr/doc/koules
/usr/doc/koules/ANNOUNCE
/usr/doc/koules/BUGS
/usr/doc/koules/COMPILE.OS2
/usr/doc/koules/COPYING
/usr/doc/koules/Card
/usr/doc/koules/ChangeLog
/usr/doc/koules/INSTALLATION
/usr/doc/koules/Icon.xpm
/usr/doc/koules/Icon2.xpm
/usr/doc/koules/Koules.FAQ
/usr/doc/koules/Koules.xpm
/usr/doc/koules/README
/usr/doc/koules/TODO
/usr/games/koules
/usr/games/koules.svga
/usr/games/koules.tcl
/usr/man/man6/koules.svga.6
To je le nekaj primerov. Bolj kreativnih se lahko zlahka domislite,
ko boste bolj doma�i v RPM.
6. Izgradnja RPM-jev
RPM-je je razmeroma enostavno zgraditi, �e posebej �e lahko dobite
programsko opremo, ki jo �elite zapakirati tako, da se bo lahko potem
sama zgradila.
Osnovni potek izgradnje RPM-jev je naslednji:
* Prepri�ajte se, da je na va�em sistemu imenik /etc/rpmrc
namestitveni imenik.
* Priskrbite si izvorno kodo za katero bi na va�em sistemu radi
zgradili RPM.
* V vire vnesite vse popravke, ki so potrebni za pravilno izgradnjo.
* Za paket ustvarite specifikacijsko datoteko.
* Prepri�ajte se, da je vse na ustreznem mestu.
* S pomo�jo RPM-ja zgradite paket.
Pri normalnem delovanju, RPM zgradi tako binarne, kot tudi izvorne
pakete.
6.1. Datoteka rpmrc
Trenutno se nastavitve za RPM izvajajo samo preko datoteke /etc/rpmrc.
Primer te datoteke:
require_vendor: 1
distribution: I roll my own!
require_distribution: 1
topdir: /usr/src/me
vendor: Mickiesoft
packager: Mickeysoft Packaging Account <
[email protected]>
signature: pgp
pgp_name: Mickeysoft Packaging Account
pgp_path: /home/packages/.pgp
tmppath: /usr/tmp
Vrstica require_vendor povzro�i, da RPM poi��e vrstico s podatki o
prodajalcu. Ta podatek lahko izhaja iz /etc/rpmrc ali iz glave
datoteke spec same. To izbiro izklopite tako, da postavite �tevilko na
0. Enako velja za vrstici require_distribution in require_group.
Naslednja vrstica je vrstica s podatki o distribuciji. Definirate jo
lahko na tem mestu, ali pa kasneje v glavi datoteke spec. Kadar
gradite za dolo�eno distribucijo, je dobro, da ta vrstica vsebuje
pravilne podatke, �eprav ni obvezna. Vrstica s podatki o prodajalcu
deluje na podoben na�in, definirana pa je lahko poljubno (npr.
Andrejeva �tacuna z rock glasbo in programsko opremo).
RPM podpira tudi izgradnjo paketov na razli�nih arhitekturah. Datoteka
rpmrc lahko vsebuje spremenljivko ,,optflags`` potrebno za izgradnjo
arhivov, ki med izgradnjo zahtevajo oznake za dolo�ene arhitekture. Za
uporabo te spremenljivke si oglejte kasnej�e razdelke.
Poleg tega makra, obstajajo �e drugi. Uporabite lahko:
rpm --showrc
ter tako ugotovite va�e nastavitve in najdete vse oznake, ki so na
voljo.
6.2. Datoteka Spec
Pri�eli bomo z obravnavo datoteke spec. Ta datoteka je potrebna za
izgradnjo paketov. Vsebuje opise programske opreme, skupaj z navodili
kako jo zgraditi in seznam vseh binarnih zapisov, ki bodo name��eni.
Svojo datoteko spec poimenujte v skladu s standardnim dogovorom.
Imenovala naj bi se: ime paketa -vezaj- �tevilka razli�ice -vezaj-
�tevilka izdaje -pika- spec.
Oglejte si naslednjo majhno datoteko spec (vim-3.0-1.spec):
Summary: ejects ejectable media and controls auto ejection
Name: eject
Version: 1.4
Release: 3
Copyright: GPL
Group: Utilities/System
Source:
sunsite.unc.edu:/pub/Linux/utils/disk-management/eject-1.4.tar.gz
Patch: eject-1.4-make.patch
Patch1: eject-1.4-jaz.patch
%description
This program allows the user to eject media that is autoejecting like
CD-ROMs, Jaz and Zip drives, and floppy drives on SPARC machines.
%prep
%setup
%patch -p1
%patch1 -p1
%build
make RPM_OPT_FLAGS="$RPM_OPT_FLAGS"
%install
install -s -m 755 -o 0 -g 0 eject /usr/bin/eject
install -m 644 -o 0 -g 0 eject.1 /usr/man/man1
%files
%doc README COPYING ChangeLog
/usr/bin/eject
/usr/man/man1/eject.1
6.3. Glava
Glava vsebuje nekaj standardnih polj, ki jim morate izpolniti. Vsebuje
tudi nekaj opozoril. Polja je potrebno izpolniti na naslednji na�in:
* Summary: Enovrsti�en opis paketa.
* Name: ime se mora ujemati z imenom datoteke rpm-ja, ki ga
nameravate uporabiti.
* Version: ime razli�ice se mora ujemati z imenom rpm-ja, ki ga
nameravate uporabiti.
* Release: �tevilka izdaje paketa za isto verzijo (npr. �e tvorimo
paket in ugotovimo, da je rahlo okvarjen in ga je potrebno ponovno
kreirati, bo naslednji paket imel �tevilko izdaje 2).
* Icon: Ime datoteke z ikono, ki jo uporablja namestitveno orodje
vi�je stopnje (kot npr. ,,glint``). To mora biti datoteka s
kon�nico gif in mora biti v imeniku SOURCES.
* Source: Vrstica ka�e na lokacijo prvotne izvorne datoteke HOME.
Potrebovali jo boste, ko boste ponovno �eleli zajeti izvorno kodo
ali iskali novej�e verzije. Opozorilo: pot do datoteke v tej
vrstici SE MORA ujemati s potjo do datoteke, ki je na va�em sistemu
(npr. ko boste zajeli izvorno datoteko, ji ne spremenite imena). S
pomo�jo naslednjih vrstic lahko definirate tudi ve� kot eno izvorno
datoteko:
Source0: blah-0.tar.gz
Source1: blah-1.tar.gz
Source2: fooblah.tar.gz
Te vrstice bi �le v imenik SOURCES. (Struktura imenika je obravnavana
v kasnej�em razdelku, ,,imeni�ka struktura izvora``.)
* Patch: To je mesto, kjer boste lahko na�li popravek, �e ga boste
morali ponovno zajeti. Opozorilo: Ime datoteke se mora ujemati z
imenom, ki ste ga uporabili, ko ste kreirali VA� popravek. Prav
tako, kot lahko imate ve� virov, lahko imate tudi ve� popravkov. ]
Rezultat bo izgledal nekako tako:
Patch0: blah-0.patch
Patch1: blah-1.patch
Patch2: fooblah.patch
Te datoteke gredo v imenik SOURCES.
* Copyright: Ta vrstica pove komu pripadajo avtorske pravice.
Uporabili bi naj nekaj tak�nega kot GPL, BSD, MIT, public domain,
distribute ali commercial.
* BuildRoot: Ta vrstica vam pri izgradnji in namestitvi omogo�a, da
imenik ozna�ite kot ,,korenski imenik``. To mo�nost lahko uporabite
pri testiranju paketa, preden ga namestite na va� ra�unalnik.
* Group: Ta vrstica pove namestitvenim programom vi�je stopnje (kot
je npr, ,,glint``) kam v hierarhi�ni strukturi naj ga namesti.
Trenutna drevesna struktura skupine izgleda nekako tako:
Applications
Communications
Editors
Emacs
Engineering
Spreadsheets
Databases
Graphics
Networking
Mail
Math
News
Publishing
TeX
Base
Kernel
Utilities
Archiving
Console
File
System
Terminal
Text
Daemons
Documentation
X11
XFree86
Servers
Applications
Graphics
Networking
Games
Strategy
Video
Amusements
Utilities
Libraries
Window Managers
Libraries
Networking
Admin
Daemons
News
Utilities
Development
Debuggers
Libraries
Libc
Languages
Fortran
Tcl
Building
Version Control
Tools
Shells
Games
* %description: Ni ravno del glave, vendar mora biti definiran skupaj
z glavo. Za en paket in/ali podpaket rabite en opisno ozna�bo. To
je ve� vrsti�no polje, ki bo moralo vsebovati razumljiv opis
paketa.
6.4. Prep
Prep je drugi razdelek v datoteki spec. Uporablja se za pripravo virov
na izgradnjo. Tu boste morali narediti vse, kar je potrebno za popravo
in pripravo virov.
Pazite: Ta dva razdelka sta dejansko le prostora v katerem se izvr�i
zapis lupine. Za razpakiranje in popravo va�i virov, enostavno tvorite
zapis sh in ga vstavite za ozna�bo %prep. Za pomo� pri tem smo
kreirali makre.
Prvi izmed teh makrov je makro %setup. V najpreprostej�i obliki (brez
stikal ukazne vrstice), preprosto razpakira vire in se pomakne (cd) v
izvorno datoteko. V ukazu lahko uporabite tudi naslednja stikala:
* -n ime (name) nastavi ime zgrajenega imenika na izpisano ime.
Privzeta vrednost je $NAME-$VERSION. Ostale mo�nosti vklju�ujejo
$NAME, ${NAME}${VERSION} oz. karkoli glavna datoteka tar uporablja.
(Ne pozabite, da spremenljivke ,,$`` niso prave spremenljivke, ki
so na voljo v datoteki spec. Tu se uporabljajo samo kot primer. V
va�em paketu morate uporabiti pravo ime in verzijo, ne pa
spremenljivke.)
* -c tvori omenjeni imenik, se pomakne vanj in izvr�i ukaz untar.
* -b # pred premaknitvijo (cd) v imenik razpakira Source# (to stikalo
v kombinaciji s c nima nobenega smisla, torej je ne uporabljajte).
Stikalo je uporabno samo v primeru razli�nih izvornih datotek.
* -a # najprej se pomakne v imenik in nato razpakira Source#.
* -T to stikalo prepi�e privzeto opravilo za razpakiranje vira s
programom tar in za razpakiranje glavne izvorne datoteke zahteva -b
0 ali -a 0. Uporabite ga, kadar obstajajo sekundarni viri.
* -D imenika pred razpakiranjem ne zbri�i. Stikalo je primerno samo v
primeru, kadar imate ve� kot en nastavitveni makro. Uporabljalo naj
bi se samo v naslednjih nastavitvenih makrih (nikoli pa ne v prvem
makru).
Naslednji makro, ki je na voljo se imenuje makro %patch. Pomaga pri
avtomatizaciji procesa uvajanja popravkov v vire. V njem lahko
uporabite ve� stikal, ki so navedena spodaj:
* # bo uvedel Patch# kot popravljeno datoteko.
* -p # dolo�i �tevilo imenikov, ki jih je potrebno izlo�iti iz ukaza
patch(1).
* -P privzeto opravilo je uporaba Patch (ali Patch0). Oznaka
prepre�uje privzeto opravilo in za razpakiranje glavne izvorne
datoteke s programom tar zahteva vrednost 0. To stikalo je uporabno
v drugem ali naslednjih makrih %patch, ki zahtevajo druga�no
vrednost kot prvi makro.
* Namesto dejanskega ukaza %patch # -P lahko uporabite tudi %patch#.
To naj bi bili vsi makri, ki jih potrebujete. Ko jih boste pravilno
sestavili, lahko opravite tudi druge nastavitve, ki jih potrebno
opraviti s pomo�jo zapisa tipa sh. Vse kar boste vnesli pred makrom
%build (obravnavan v naslednjem razdelku) se izvede preko sh. V
zgornjem primeru poi��ite stvari, ki bi jih lahko opravili na tem
mestu.
6.5. Izgradnja
V tem razdelku dejansko sploh ni makrov. Ko ste vir razpakirali,
popravili in se premaknili v imenik, lahko v ta razdelek vnesete
poljubne ukaze, ki jih pri izgradnji programske opreme potrebujete. To
je �e eno zaporedje ukazov, ki jih izvede sh, torej lahko vstavite vse
dovoljene ukaze sh (vklju�no s komentarji). Trenutni delovni imenik se
v vsakem razdelku ponastavi na najvi�jo stopnjo izvornega imenika. Ne
pozabite na to. �e bo potrebno, se lahko premaknete v podimenike z
ukazom cd.
6.6. Namestitev
V tem razdelku sploh ni makrov. Vanj lahko vstavite poljubne ukaze, ki
jih za namestitev potrebujete. �e ste si zagotovili namestitev v
paketih, ki jih gradite, vnesite to sedaj. Druga�e lahko za tvornjenje
namestitve popravite makefile in izvr�ite namestitev, ali pa jo
opravite ro�no z ukazom sh. Va� trenutni imenik lahko smatrate kot
najvi�jo stopnjo izvornega imenika.
6.7. Izbirne pred in po namestitvene/odstranjevalne skripte
Vstavite lahko zapise, ki se izvedejo pred in po namestitvi in
odstranitvi binarnih paketov. Glavni razlog za to je, da lahko
ldconfig za�enete po namestitvi ali odstranitvi paketov, ki vsebujejo
deljene knji�nice. Makri za vsako skripto so v obliki:
* %pre je makro, ki izvr�i pred-namestitvene skripte.
* %post je makro, ki izvr�i po-namestitvene skripte.
* %preun je makro, ki izvr�i pred-odstranitvene skripte.
* %postun je makro, ki izvr�i po-odstranitvene skripte.
Vsebina teh razdelkov mora biti v obliki zapisa sh, �eprav ne
potrebujete #!/bin/sh.
6.8. Datoteke
To je razdelek, kjer morate navesti datoteke za binarni paket. RPM ne
ve, katere binarne datoteke se namestijo kot rezultat ukaza make
install. Za to NE obstaja noben na�in. Nekateri so predlagali, da je
potrebno pred in po namestitvi paketa izvajati iskanje. Na
ve�uporabni�kem sistemu, to ni sprejemljivo, ker se lahko med procesom
izgradnje paketov tvorijo druge datoteke, ki s paketom nimajo ni�
skupnega.
Na voljo je nekaj makrov, ki opravljajo tudi posebna opravila.
Navedeni in opisani so spodaj:
* %doc se uporablja za ozna�evanje dokumentacije v izvornem paketu,
ki ga �elite namestiti v binarni obliki. Spis se bodo namestili v
/usr/doc//$NAME-$VERSION-$RELEASE. S tem makrom lahko v opravilni
vrstici prelistate tudi ve� spisov hkrati, ali pa lo�eno z uporabo
makra za vsakega posebej.
* %config se uporablja za ozna�evanje nastavitvenih datotek v paketu.
Sem spadajo datoteke kot so sendmail.cf, passwd, itd. �e paket, ki
vsebuje nastavitvene datoteke kasneje odstranite, se bodo
odstranile vse nespremenjene datoteke, vse spremenjene datoteke pa
bodo dobile prvotno ime s pripono .rpmsave. Z makrom lahko
prelistate tudi ve� datotek.
* %dir ozna�uje samostojen imenik v seznamu datotek, da je vklju�en,
kot bi spadal k paketu. �e prelistate ime imenika BREZ UPORABE
makra %dir, bo glede na privzeto vrednost v seznam datotek
vklju�eno VSE kar ta imenik vsebuje in kasneje name��eno kot del
paketa.
* %files f <ime datoteke> vam omogo�a listanje datotek v poljubni
datoteki znotraj gradbenega imenika vira. To je koristno v
primerih, ko imate paket, ki lahko zgradi svoj lasten seznam
datotek. Ta seznam tukaj preprosto vklju�ite in vam ne bo treba
podajati seznama datotek.
Najve�jo nevarnost v seznamu datotek predstavlja listanje imenikov.
�e prelistate /usr/bin po nesre�i, bo va� binarni paket vseboval
vse datoteke v /usr/bin na va�em sistemu.
6.9. Izgradnja
6.9.1. Struktura imenika vira
Najprej potrebujete pravilno oblikovano gradbeno strukturo. To lahko
opravite z uporabo datoteke /etc/rpmrc. Ve�ina ljudi uporablja kar
/usr/src.
Mogo�e boste morali za tvorjenje gradbene strukture ustvarili
naslednje imenike:
* BUILD je imenik, kjer RPM izvr�i celotno izgradnjo. �eprav ni
potrebno, da testne izgradnje vr�ite v to�no dolo�enem imeniku, bo
RPM vr�il izgradnjo vedno v tem imeniku.
* SOURCES je imenik, kamor bi morali vstaviti originalne izvorne
datoteke tar in popravke. RPM bo, glede na privzeto nastavitev,
iskal v tem imeniku.
* SPECS je imenik, kjer naj bi bile vse datoteke spec.
* RPMS je imenik, kamor bo po izgradnji RPM shranil binarne RPM-je.
* SRPMS je imenik, kjer bodo shranjeni vsi izvorni RPM-ji.
6.9.2. Testna izgradnja
Verjetno boste najprej poskusili dobiti izvorno kodo, da bi izgradili
�isto brez uporabe RPM. Da bi to storili, najprej razpakirajte vir in
spremenite ime imenika v $NAME.orig. Potem ponovno razpakirajte vir.
Pri izgradnji uporabite ta vir. Premaknite se v izvorni imenik in za
izgradnjo sledite navodilom. �e boste morali stvari urejati, boste
potrebovali popravek. Ko se bo izgradil, po�istite izvorni imenik.
Prepri�ajte se, da ste odstranili vse datoteke, ki jih je tvorila
nastavitvena skripta configure. Potem se iz izvornega imenika
pomaknite v njegov predhodni imenik in izvedite nekaj tak�nega:
diff uNr dirname.orig dirname > ../SOURCES/dirname-linux.patch
S tem boste ustvarili popravek, ki ga lahko uporabite v datoteki spec.
Ne pozabite, da "linux", ki ga vidite v imenu popravka, slu�i samo
identifikaciji. Mogo�e boste za opis namena popravka uporabili tudi
kaj bolj opisnega, kot npr. "config" ali "bugs". Dobro je, da pred
uporabo datoteke za popravek, ki jo ustvarite, le to pred tem pregle�
date in se prepri�ate, da ste vklju�ili samo tiste binarne datoteke,
ki jih �elite.
6.9.3. Tvorjenje seznama datotek
Sedaj, ko imate vir, ki bo izgradil paket, in ko veste, kako to
narediti, ga izgradite in namestite. Oglejte si izhod namestitvenega
niza in z njegovo pomo�jo izgradite seznam datotek, ki ga boste
uporabili v datoteki spec. Ponavadi gradimo datoteko spec vzporedno z
vsemi temi koraki. Tvorite lahko za�etno datoteko in vstavite
enostavnej�e dele, potem po korakih vstavite �e ostale.
6.9.4. Izgradnja paketov z RPM
Ko imate datoteko spec, ste pripravljeni na izgradnjo svojega paketa.
Najuporabnej�i na�in za to opravilo je uporaba ukaz v naslednji
obliki:
rpm ba foobar-1.0.spec
Skupaj s stikalom -b lahko koristno uporabite tudi druga stikala:
* p pomeni: za�eni samo razdelek prep datoteke spec.
* l je namenjen preverjanju seznama in opravi nekaj testov na %files.
* c tvori prep in prevod. To je primeren na�in, kadar niste
prepri�ani, ali se bo va� izvor sploh zgradil. Zdi se neuporaben,
ker se verjetno �elite igrati z virom tako dolgo, dokler se ne
zgradi in potem uporabiti RPM. Ko pa se boste privadili uporabe
RPM, boste spoznali, da vam bo v nekaterih primerih v pomo�.
* i napravi prep, prevede in namesti.
* b napravi prep, prevede, namesti in izgradi samo binarni paket.
* a zgradi vse (tako izvorne, kot tudi binarne pakete).
Za stikalo b obstaja tudi nekaj dolo�il:
* --short-circuit bo sko�il neposredno na dolo�eno stopnjo (uporablja
se lahko samo v kombinaciji s c in i).
* --clean odstrani gradbeno strukturo, ko je gotova.
* --keep-temps ohranijo se vse za�asne datoteke in skripte, ki so
bili ustvarjene v /tmp. Z uporabo stikala -v lahko vidite, katere
datoteke so se ustvarile v /tmp.
* --test ne izvede dejanskih stopenj, vendar izvede keep-temp.
6.10. Testiranje
Ko imate izvorni in binarni rpm za svoj paket, ju je potrebno
testirati. Najenostavnej�e in najbolj u�inkovito je, da ga preizkusite
na popolnoma drugem ra�unalniku. Nenazadnje ste izvr�ili veliko ukazov
make install na va�em ra�unalniku, torej mora biti dokaj dobro
name��en.
Na paketu lahko uporabite rpm -u imepaketa in ga tako testirate. To pa
lahko daje zavajajo�e rezultate, ker ste pri izgradnji paketa
uporabili make install. �e ste nekaj s seznama datotek izpustili, se
to ne bo odstranilo. Potem boste binaren paket ponovno namestili in
va� sistem bo spet popoln, va� rpm pa �e vedno ne bo. Ne pozabite, da
bo zaradi tega ker ste za kreiranje paketa uporabili rpm -ba, ve�ina
ljudi pri namestitvi uporabila samo rpm -i. V razdelkih izgradnje in
namestitve ne storite ni�esar, kar bi bilo potrebno storiti kadar se
binarne datoteke name��ajo samodejno.
6.11. Kaj narediti z novimi RPM-ji
Ko ste naredili svoj RPM ne�esa (predpostavljamo, da to nekaj ni bil
�e RPM-jan), lahko svoje delo razdelite ostalim (predpostavljamo tudi,
da ste RPM-jali nekaj, kar se lahko prosto raz�irja). To lahko storite
tako, da paket nalo�ite na <
ftp://ftp.redhat.com/>.
6.12. Kaj sedaj?
Oglejte si zgornja razdelka o testiranju in kaj narediti z novimi RPM-
ji. �elimo, da so na voljo vsi RPM-ji, ki jih dobimo in, da so dobro
narejeni. Vzemite si �as in jih dobro preskusite, potem pa jih
nalo�ite v dobro vsem. Prosim, prav tako se prepri�ajte, da nalagate
samo programsko opremo, ki je prosto dostopna. Komercialne programske
oprema ne nalagajte, �e avtorske pravice tega ne dopu��ajo. Sem
spadajo programska oprema Netscape, ssh, pgp, itd.
7. Ve�-arhitekturna izgradnja RPM-jev
RPM se lahko sedaj uporablja za izgradnjo paketov za procesorje Intel
i386, Digital Alpha, ki uporabljajo Linux in Sparc. Obstajajo
poro�ila, da deluje tudi na SGI in HP delovnih postajah. Obstajajo
�tevilne lastnosti, ki poenostavljajo izgradnjo paketov na vseh
platformah. Prva izmed njih je direktiva "optflag" v /etc/rpmrc.
Uporablja se lahko za postavitev oznak, ki se uporabljajo pri
izgradnji programske opreme za vrednosti, ki so specifi�ne za dolo�eno
arhitekturo. Naslednja lastnost so makri "arch" v datoteki spec.
Uporabljate jih lahko v razli�ne namene, odvisno od arhitekture na
kateri gradite. Naslednja lastnost je direktiva "Exclude" v glavi.
7.1. Primer datoteke spec
Sledi del datoteke spec za paket "fileutils". Zgrajena je tako, da se
lahko zgradi na ra�unalnikih s procesorji Alpha in Intel.
Summary: GNU File Utilities
Name: fileutils
Version: 3.16
Release: 1
Copyright: GPL
Group: Utilities/File
Source0: prep.ai.mit.edu:/pub/gnu/fileutils-3.16.tar.gz
Source1: DIR_COLORS
Patch: fileutils-3.16-mktime.patch
%description
These are the GNU file management utilities. It includes programs
to copy, move, list, etc, files.
The ls program in this package now incorporates color ls!
%prep
%setup
%ifarch alpha
%patch -p1
autoconf
%endif
%build
configure --prefix=/usr --exec-prefix=/
make CFLAGS="$RPM_OPT_FLAGS" LDFLAGS=-s
%install
rm -f /usr/info/fileutils*
make install
gzip -9nf /usr/info/fileutils*
.
.
.
7.2. Optflags
V tem primeru boste videli, kako se direktiva "optflag" uporablja iz
/etc/rpmrc. Glede na arhitekturo na kateri gradite, se ustrezna
vrednost posreduje RPM_OPT_FLAGS. Da bi lahko namesto navadne
direktive, ki jo uporabljate (kot je npr. -m486 ali -O2), uporabljali
to spremenljivko, boste morali popraviti Makefile za va� paket. Bolj�i
ob�utek za to, kaj je potrebno storiti, lahko dobite tako, da
namestite ta izvorni paket, ga potem razpakirate in preu�ite Makefile.
Potem si oglejte popravek za Makefile in videli boste, kak�ne
spremembe je potrebno opraviti.
7.3. Makri
Makro %ifarch je pri vsem tem zelo pomemben. Najve�krat boste morali
narediti popravek ali dva, ki je zna�ilen samo za dolo�eno
arhitekturo. V tem primeru vam RPM dopu��a, da napravite popravek samo
za to arhitekturo.
V zgornjem primeru ima fileutils popravke za 64 bitne ra�unalnike. V
tem trenutku se ta popravek uporablja samo za procesorje Alpha. Okrog
popravka za 64 bitne procesorje dodajmo makro %ifarch:
%ifarch axp
%patch1 -p1
%endif
S tem boste zagotovili, da se bo popravek uporabljal samo na arhitek�
turah s procesorji Alpha.
7.4. Izlo�evanje arhitektur iz paketa
Da boste lahko vzdr�evali izvorne RPM-je za vse platforme v enem
imeniku, smo vgradili sposobnost za "izlo�evanje" paketov, ki bi se
zgradili za dolo�ene arhitekture in sicer tako, da boste �e vedno
lahko uporabljali ukaze, kot je
rpm --rebuild /usr/src/SRPMS/*.rpm
in pri tem izgradite ustrezen paket. �e aplikacije �e niste dali na
dolo�eno platformo, je vse kar morate storiti, da dodate podobno
vrstico:
ExcludeArch: axp
v glavo datoteke spec izvornega paketa. Potem ponovno izgradite paket
na platformi, na kateri je prvotno izgrajena. Dobili boste izvorni
paket, ki deluje s procesorjem Intel, lahko ga pa enostavno prenesete
na ra�unalnik s procesorjem Alpha.
7.5. Zaklju�ek
Uporaba RPM-ja za izgradnjo ve�-arhitekturnih paketov je po navadi
bolj enostavno, kot pa dobiti pakete za samo izgradnjo. Ve� kot je
paketov, la�je je to opraviti. Kot vedno, je najbolj�a pomo�, ko pri
izgradnji RPM-jev obti�ite ta, da pogledate v podoben izvorni paket.
8. O avtorskih pravicah
Ta dokument in njegova vsebina so za��iteni z avtorskim pravicam.
�irjenje tega dokumenta je dovoljeno, dokler vsebina ostane popolnoma
nedotaknjena in nespremenjena. Povedano z drugimi besedami, ta
dokument lahko samo tiskate, preoblikujete ali �irite.
