Uporaba tiskalnika v Linuxu, HOWTO

Uporaba tiskalnika v Linuxu, HOWTO
Mark Komarinski <[email protected]>
v1.2.2, 6. februar 1998

To je slovenski prevod spisa Printing-Usage-HOWTO.
______________________________________________________________________

Kazalo

1. Uvod

1.1 Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO
1.2 Zgodovina razli�ic
1.3 Pravice raz�irjanja in blagovne znamke
1.4 Jemanje tega spisa
1.5 Odziv
1.6 Priznanja

2. Tiskanje v Linuxu

2.1 Zgodovina tiskanja v Linuxu
2.2 Tiskanje datoteke z uporabo lpr
2.3 Ogled tiskalni�ke vrste z ukazom lpq
2.4 Preklic tiskalni�kega opravila z uporabo lprm
2.5 Nadzor programa lpd z uporabo lpc
2.6 Orodje printtool v RedHat

3. Tiskanje razli�nih datotek

3.1 Tiskanje grafi�nih datotek
3.2 Tiskanje postscriptnih datotek
3.3 Tiskanje datotek PDF
3.4 Tiskanje datotek za TeX
3.5 Tiskanje datotek za troff
3.6 Tiskanje strani za man

4. Razli�ne zadeve

4.1 Formatiranje pred tiskanjem
4.2 Okoljska spremenljivka PRINTER
4.3 Tiskanje slovenskih �rk

5. Odgovori na pogosto zastavljena vpra�anja

6. Odpravljanje te�av

7. Sklicevanja

______________________________________________________________________

1. Uvod

Ta spis opisuje uporabo tiskalni�kega �akalnega sistema (line printer
spooling system). Ta HOWTO je dodaten dokument spisu Linux Printing
Setup HOWTO, ki opisuje namestitev in nastavitev tiskalnega sistema za
Linux. Snov tega HOWTO-ja naj bi bila enako relevantna za vse vrste
operacijskih sistemov tipa BSD, ne le za Linux.

1.1. Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO

Sporo�ilo Marka Komarinskega <[email protected]>:

Rad bi se zahvalil Mattu Fosterju za veliko dela, ki ga je vlo�il v
ponoven napis tega HOWTO-ja. Obdr�al sem njegov stil in dodal
spremembe, da je vse osve�eno.

Sporo�ilo Matta Fosterja <[email protected]>:

Ta razli�ica spisa Linux Printing HOWTO je povsem na novo napisana
razli�ica spisa, ki sta ga prvotno napisala Grant Taylor
<[email protected]> in Brian McCauley <[email protected]>.
Posku�al sem ohraniti pokritost snovi, uvedeno v Grantovem in
Brianovem HOWTO-ju, a sem drasti�no spremenil stil predstavitve in
nivo pokrite snovi. Zdi se mi, da je zato ta HOWTO bolj popoln in
la�ji za branje. Lahko le upam, da se tudi vi strinjate.

1.2. Zgodovina razli�ic

v1.2.2

* Prvi slovenski prevod tega spisa.

* Preindeksiranje, druge spremembe, ki se skladajo z novo
dokumentacijo distribucije RedHat. Hvala, Ed!

v1.2.1

* Nadgradnja, nekatere spremembe za publikacijo Dr. Linux.

v1.2

* Tiskalniki za Windows.

* Spreminjanje najve�je velikosti datotek za tiskanje.

v1.11

* Nov vzdr�evalec!

* Dodane informacije o lpc.

* Dodanih nekaj podatkov za premagovanje te�av.

* Za�etek dela o tiskanju grafi�nih datotek!

v1.1

* Pregled nekaterih izrazov.

* Razdelek o tiskanju PostScripta.

* Poskusil pojasniti nekatere primere. 8-)

* Povzel razpravo o osnovnih pripomo�kih za tiskanje v Linuxu.

v1.0

* Prva javna izdaja spisa Printing Usage HOWTO

1.3. Pravice raz�irjanja in blagovne znamke

Nekatera imena, omenjena v tem HOWTO-ju, so pravno za��itena in/ali
za��itene blagovne znamke dolo�enih oseb in/ali podjetij. Ta imena so
v tem HOWTO-ju kapitalizirana z velikimi �rkami.

(C) 1995 Matt Foster ([email protected])
(C) 1996-1997 Mark F. Komarinski ([email protected])

Vsi prevodi, izpeljana dela, ali zdru�ena dela, ki vklju�ujejo
katerekoli dokumente HOWTO za Linux, morajo biti pokrita s tem
sporo�ilom o pravicah raz�irjanja.

Se pravi, ne smete narediti izpeljanega dela iz tega HOWTO-ja in
vsiliti dodatne omejitve na njegovo raz�irjanje. Izjeme teh pravil se
v dolo�enih pogojih lahko podelijo; prosim, stopite v stik s
koordinatorjem projekta Linux HOWTO na spodnjem naslovu.

Na kratko, �elimo spodbuditi �iritev te informacije skozi toliko
kanalov, kot je to mogo�e. Vendar �elimo ohraniti pravico raz�irjanja
spisov HOWTO, in radi bi bili obve��eni o vseh na�rtih za njihovo
raz�irjanje.

�e imate vpra�anja, prosim, stopite v stik s Timom Bynumom,
koordinatorjem projekta Linux HOWTO, na naslovu <linux-
[email protected]>. Na tem naslovu lahko uporabite tudi finger za
telefonsko �tevilko in dodatne kontaktne informacije.

1.4. Jemanje tega spisa

�e �elite ta spis HOWTO natisniti, vam priporo�am, da vzamete
razli�ico v PostScriptu. Urejena je na na�in, ki je estetsko
privla�en in la�ji za branje. Razli�ico v PostScriptu originalnega
angle�kega spisa lahko dobite z enega od �tevilnih distribucijskih
mest Linuxa (kot je SunSITE
<ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/>).

Slovenske razli�ice tega spisa v formatih TXT, DVI, PS, SGML in HTML
so dostopne na <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/> v
datotekah Printing-Usage-HOWTO-sl.*. Ogledate si ga lahko tudi na
spletni strani <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-Usage-
HOWTO-sl.html>.

1.5. Odziv

Vpra�anja, pripombe, ali popravke tega HOWTO-ja usmerite na
<[email protected]>.

Pripombe na slovenski prevod, prosim, po�ljite na
<[email protected]>.

1.6. Priznanja

Hvala vsem ljudem, ki so si vzeli �as za prebiranje alfa-razli�ic tega
HOWTO-ja in se odzvali z veliko uporabnimi pripombami in predlogi -
nekatere vidite v tej razli�ici.

�elim se zahvaliti tudi Mattu Fosterju, ki je napravil prvotni ponovni
napis.

2. Tiskanje v Linuxu

V tem razdelku razlagamo, kako tiskati datoteke, preiskovati
tiskalni�ko vrsto, odstranjevati opravila iz tiskalni�ke vrste,
urediti datoteke, preden jih natisnemo, in nastaviti va�e tiskalni�ko
okolje.

2.1. Zgodovina tiskanja v Linuxu

Tiskalni�ki sistem v Linuxu - sistem lp - je prenos izvorne kode,
napisane na univerzi University of California za distribucijo
operacijskega sistema UNIX Berkeley Software Distribution (BSD).

2.2. Tiskanje datoteke z uporabo lpr

Dale� najpreprostej�i na�in za tiskanje v operacijskem sistemu Linux
je po�iljanje datoteke, ki naj se natisne, neposredno na tiskalni�ko
napravo. Ena od poti je z uporabo ukaza cat. Kot uporabnik root,
lahko naredite nekaj podobnega:

# cat disertacija.txt > /dev/lp

V tem primeru je /dev/lp simboli�na povezava na pravo tiskalni�ko
napravo - naj bo matri�ni tiskalnik, laserski tiskalnik, stavni stroj
ali risalnik. (Glejte man ln(1) za ve� podatkov o simboli�nih
povezavah.)

Iz varnostnih razlogov lahko neposredno na tiskalnik pi�ejo le
uporabnik root in uporabniki iz iste skupine, kot tiskalni�ki
stre�nik. Zato morate uporabiti za dostop do tiskalnika ukaze, kot so
lpr, lprm, in lpq.

Zato morajo torej uporabniki uporabiti ukaz lpr za tiskanje datoteke.
Ukaz lpr poskrbi za uvodno delo, ki je potrebno za tiskanje neke
datoteke in potem izro�i nadzor drugemu programu, tiskalni�kemu
stre�niku imenovanemu lpd (line printing daemon). Tiskalni�ki
stre�nik potem pove tiskalniku, kako naj zares natisne datoteko.

Ko izvedete ukaz lpr, najprej prepi�e dolo�eno datoteko v dolo�en
�akalni imenik (tako imenovan spool), kjer datoteka ostane, dokler je
ne natisne lpd. Ko lpd enkrat ve, da obstaja datoteka za tisk, naredi
svojo kopijo v pomnilniku (programerji temu re�emo forkanje). Ta
kopija bo natisnila datoteko, medtem, ko originalna kopija procesa lpd
�aka na morebitne nove zahteve. To dovoljuje hkratno uvrstitev ve�
opravil v �akalno vrsto.

Skladnja klica lpr(1) je zelo znana,

$ lpr [ izbire ] [ ime_datoteke ... ]

�e ime_datoteke ni dolo�eno, pri�akuje lpr vhod s standardnega vhoda
(obi�ajno s tipkovnice ali izhoda kak�nega drugega programa). To
omogo�a uporabniku preusmeritev izhoda danega ukaza v vhod
tiskalni�kega �akalnega programa. Torej,

$ cat disertacija.txt | lpr

ali,

$ pr -l60 disertacija.txt | lpr

Ukaz lpr sprejme v ukazni vrstici nekaj argumentov, ki dovoljujejo
uporabniku nadzor nad njegovim delovanjem. Najbolj raz�irjeni
argumenti so:

* -Ptiskalnik - dolo�i tiskalnik, ki ga �elimo uporabiti,

* -h - prepre�i tiskanje uvodne strani,

* -s - naredi simboli�no povezavo, namesto, da skopira datoteko v
�akalni imenik (spool), kar je uporabno za velike datoteke, in

* -#�tevilka - dolo�i �tevilo natisnjenih kopij.

Primer uporabe ukaza lpr bi bil lahko tak�en:

$ lpr -#2 -sP dj disertacija.txt

Ta ukaz naredi simboli�no povezavo na datoteko disertacija.txt v
�akalnem imeniku tiskalnika, imenovanega dj, kjer jo bo obdelal
program lpd. Potem bo natisnil drugo kopijo datoteke disertacija.txt.

Za izpis vseh izbir, ki jih prepozna lpr, glejte man lpr(1).

2.3. Ogled tiskalni�ke vrste z ukazom lpq

Uporabite ukaz lpq za izpis vsebine tiskalni�ke �akalne vrste. Brez
argumentov bo vrnil vsebino vrste za privzeti tiskalnik.

Vrnjen izhod ukaza lpq je lahko uporaben za ve� namenov.

$ lpq
lp is ready and printing
Rank Owner Job Files Total Size
active mwf 31 disertacija.txt 682048 bytes

2.4. Preklic tiskalni�kega opravila z uporabo lprm

�e ena uporabna lastnost kateregakoli tiskalni�kega sistema je
zmo�nost preklica opravila, ki je bilo predhodno uvr��eno v vrsto. Za
to uporabite ukaz lprm.

$ lprm -

Zgornji ukaz prekli�e vsa tiskalni�ka opravila, katerih lastnik je
uporabnik, ki je uporabil ta ukaz. Eno samo tiskalni�ko opravilo
lahko prekli�ete tako, da najprej dobite njegovo �tevilko, kot jo
sporo�i lpq v stolpcu Job, potem pa pokli�ete lprm s to �tevilko. Na
primer,

$ lprm 31

bi preklicalo opravilo �tevilka 31 (izpis disertacija.txt) na
privzetem tiskalniku.

2.5. Nadzor programa lpd z uporabo lpc

Program lpc(8) uporabljamo za nadzor tiskalnikov, ki jim stre�e lpd.
Lahko omogo�ite ali onemogo�ite tiskalnik ali njegove vrste,
preuredite vnose znotraj posamezne vrste, in dobite poro�ilo o statusu
vseh tiskalnikov in njihovih �akalnih vrst. Lpc je najbolj uporaben
pri izgradnji sistema na ra�unalniku, z ve� priklju�enimi tiskalniki.

$ lpc

Zgornje bo zagnalo program lpc. Privzeto s tem stopite v interaktivni
na�in in lahko za�nete izdajati ukaze. Druga mo�nost je, da dolo�ite
ukaz programu lpc �e v ukazni vrstici.

$ lpc status all

Seznam dostopnih ukazov izveste z man lpc, a obstaja nekaj poglavitnih
ukazov, o katerih morate nekaj vedeti. Vsi ukazi, ozna�eni z izbira
so lahko ime tiskalnika (lp, print, itd.) ali klju�na beseda all, ki
pomeni vse tiskalnike.

* disable izbira - prepre�i vnos novim tiskalni�kim opravilom

* down izbira - onemogo�i vse tiskanje na tiskalniku

* enable izbira - dovoli vnos novih opravil v tiskalni�ko �akalno
vrsto

* quit (ali exit) - zapusti lpc

* restart izbira - ponovno za�ene lpd za ta tiskalnik

* status izbira - izpi�e status tiskalnika

* up izbira - vse omogo�i in po�ene nov lpd

2.6. Orodje printtool v RedHat

Tukaj le kratko opozorilo o uporabi osupljivega pripomo�ka printtool
distribucije RedHat. Izgleda, da naredi vse, kar zna narediti magi�ni
filter. Takole sem nastavil svoj tiskalnik HP LJ 4L, ki ga imam
priklju�enega na vzporedna vrata, pod RH 4.0 (navodilo je enako tudi
za druge razli�ice distribucije RH).

* Postanite root in po�enite printtool (�e ste uporabili su, niste
pozabili nastaviti SETENV DISPLAY :0.0 in xhost +, kajne?).

* Kliknite "Add" in izberite "OK" za lokalni tiskalnik (local
printer).

* Vnesite tiskalni�ko napravo (printer device, pri meni je /dev/lp1).

* Vnesite vhodni filter - izberite tip tiskalnika, lo�ljivost
(resolution) in velikost papirja (paper size). Pri meni je ljet4,
300x300, in a4.

* Pritisnite "OK" povsem nazaj in ponovno za�enite lpd.

Kot pri ro�nem izpolnjevanju datoteke /etc/printcap, imate lahko
ve� definicij tiskalnikov za vsak fizi�en tiskalnik. Po eno za
razli�ne velikosti papirja, lo�ljivosti, itd.

3. Tiskanje razli�nih datotek

Ta razdelek pokriva tiskanje datotek, ki jih boste sre�ali pri
sestavljanju Linuxa.

3.1. Tiskanje grafi�nih datotek

Tiskanje grafi�nih datotek na tiskalnik je obi�ajno odvisno od vrste
grafike, ki jo pretvarjate, in vrste tiskalnika, na katerem �elite
stvar natisniti. Tiskanje bitnih slik pogosto ne pride v po�tev
zaradi razli�ne razlage teh slik na razli�nih matri�nih tiskalnikih.
Najbolje v tem primeru bo, da pogledate, �e je va� tiskalnik zdru�ljiv
s tiskalniki Epson ali IBM ProPrinter, potem pretvorite grafi�no
datoteko v PostScript in za tiskanje grafike uporabite Ghostscript
(glejte naslednji razdelek).

�e imate laserski tiskalnik, so stvari nekoliko la�je, saj jih je
veliko zdru�ljivih s standardom PCL. To vam omogo�a nekaj izbir.
Nekateri programi lahko pi�ejo neposredno v PCL. �e ne, obstajajo
programi kot NetPBM, ki lahko pretvarjajo v PCL. Zadnja izbira je
uporaba programa ghostscript (glejte naslednji razdelek).

Absolutno najbolj�a izbira je namestitev paketov kot sta NetPBM in
Ghostscript, in potem namestitev magi�nega filtra, ki avtomagi�no
pripravi grafi�ne datoteke za izpis na va�em tiskalniku.

3.2. Tiskanje postscriptnih datotek

Tiskanje datotek v PostScriptu je preprosto na tiskalniku, ki ima
vgrajen interpreter za PostScript; le uporabite lpr, in tiskalnik bo
namesto vas poskrbel za vse podrobnosti. Tisti, ki nimamo
tiskalnikov, ki razumejo PostScript, pa se moramo zate�i k drugim
metodam. Na sre�o so dostopni programi, ki razumejo PostScript in ga
prevedejo v jezik, ki ga razume ve�ina tiskalnikov. Ghostscript je
verjetno najbolj znan tak program.

Dol�nost Ghostscripta je pretvoriti vse opise v datoteki PostScript v
ukaze, ki jih bo razumel tiskalnik. Za tiskanje postscriptne datoteke
z Ghostscriptom, lahko naredite nekaj takega:

$ gs -dSAFER -dNOPAUSE -sDEVICE=deskjet -sOutputFile=\|lpr disertacija.ps

Opazite, da smo u uporabo izbire -sOutputFile pravzaprav preusmerili
izhod Ghostscripta na standardni vhod ukaza lpr.

Ghostview je vmesnik Ghostscripta za grafi�ni sistem X Window.
Dovoljuje vam predogled postscriptne datoteke, preden jo natisnete.
Ghostview in Ghostscript lahko dobite na
<ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/>.

3.3. Tiskanje datotek PDF

Podjetje Adobe je izdalo bralnik Acrobat za Linux in ga lahko dobite
na spletni strani podjetja Adobe, <http://www.adobe.com/>. Dostopen
je tudi njegov predhodnik, xpdf. Oba morata tiskati na postscriptno
napravo.

3.4. Tiskanje datotek za TeX

Eden najpreprostej�ih na�inov za tiskanje datotek v TeXu je, da jih
pretvorimo v PostScript in potem natisnemo z Ghostscriptom. Za to jih
boste morali najprej pretvoriti iz TeXa v format, znan kot DVI (kar
pomeni: neodvisen od naprave, device-independent). To lahko storite z
ukazom tex(1). Potem morate pretvoriti datoteko DVI v PostScript z
uporabo pretvornika dvips. Vse to bo izgledalo nekako takole:

$ tex disertacija.tex
$ dvips disertacija.dvi

Zdaj lahko natisnete dobljeni PostScript, kot smo �e opisali.

3.5. Tiskanje datotek za troff

$ groff -Tascii disertacija.tr | lpr

ali, �e vam je ljub�e,

$ groff disertacija.tr > disertacija.ps

in potem natisnite PostScript, kot smo �e opisali.

3.6. Tiskanje strani za man

$ man man | col -b | lpr

Strani za man vsebujejo pre-formatirane podatke za troff, zato moramo
pobrati vse osvetlitve, pod�rtovanja, itd. Program col to lepo
naredi. Ker uporabljamo cevovode, program man ne bo uporabljal more.

4. Razli�ne zadeve

To pokriva teme, ki niso pokrite drugje.

4.1. Formatiranje pred tiskanjem

Ker ve�ina datotek ASCII ni formatiranih pred tiskanjem, jih je
uporabno pred samim tiskanjem nekako formatirati. To lahko vklju�uje
postavitev majhnega naslova in �tevilke strani na vsaki strani,
nastavitev odmikov, dvojne razmike med vrsticami, zamike, ali tiskanje
datoteke v ve� stolpcih. Splo�en na�in za vse to je z uporabo
preprocesorjev, kot je pr.

$ pr +4 -d -h"Doktorska disertacija, 2. osnutek" -l60 disertacija.txt | lpr

V zgornjem primeru bo pr vzel datoteko disertacija.txt in presko�il
prve tri strani (+4), nastavil dol�ino strani na 60 vrstic (-l60),
dvojno razmikal vrstice izhoda (-d), in na vrhu vsake strani dodal
napis ,,Doktorska disertacija, 2. osnutek`` (-h). Lpr bo potem izhod
programa pr uvrstil v vrsto. Glejte stran referen�nega priro�nika za
ve� informacij o uporabi pr (man pr).

4.2. Okoljska spremenljivka PRINTER

Vsi ukazi tiskalni�kega sistema Linuxa sprejmejo izbiri -P. Ta izbira
omogo�i uporabniku dolo�itev tiskalnika, na kateremu �eli dobiti
izpis. �e uporabnik ne dolo�i tiskalnika, je izhodna naprava privzeti
tiskalnik.

Namesto, da morate pri vsakem tiskanju dolo�ati tiskalnik, na katerem
�elite izpis, lahko nastavite okoljsko spremenljivko PRINTER na ime
tiskalnika, ki ga �elite uporabljati. To se lahko stori na razli�ne
na�ine v vseh ukaznih lupinah. V ukazni lupini bash naredite to z
ukazom

$ PRINTER="ime_tiskalnika"; export PRINTER

in v csh z ukazom

% setenv PRINTER "ime_tiskalnika"

Te ukaze lahko odlo�ite v va�e prijavne skripte (.profile za bash, ali
.cshrc za csh), ali jih napi�ete v ukazni vrstici. (Za ve� informacij
o okoljskih spremenljivkah glejte stran referen�nega priro�nika o
bash(1) in csh(1).)

4.3. Tiskanje slovenskih �rk

Seveda �elite v va�ih spisih tiskati tudi vse �rke slovenske abecede.
Kako to storite za razli�ne tiskalnike in razli�ne tipe datotek, je
opisano v poglavju o tiskanju v spisu Slovenian-HOWTO Primo�a Peterlina
na <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>.

5. Odgovori na pogosto zastavljena vpra�anja

V1. Kako prepre�im ,,efekt stopnic``?

O1. ,,Efekt stopnic`` se povzro�i zaradi na�ina, ki ga nekateri
tiskalniki pri�akujejo za prekinitev vrstice. Nekateri tiskalniki
�elijo vrstice, ki se kon�ajo z znakoma za povratek in za prehod v
novo vrsto (carriage-return/line-feed), kot je to v DOS-u, namesto le
znaka za novo vrsto, kot je to na sistemih UNIX. Najpreprostej�i
na�in za odpravo tega je, da nekako preklopite stikalce na tiskalniku
in izberete drugi na�in - bodisi s stikalcem DIP, ali s po�iljanjem
ustreznega ube�nega zaporedja na vsakem za�etku tiskanja. Za slednje,
morate narediti filter (glejte V2).

Hiter popravek je uporaba filtra v ukazni vrstici. Primer tega bi
lahko bil

$ cat disertacija.txt | todos | lpr

V2. Kaj je filter?

O2. Filter je program, ki bere s standardnega vhoda (stdin), opravi
neko dejanje na tem vhodu, in izpisuje na standardni izhod (stdout).
Filtri se uporabljajo za veliko namenov, vklju�no z urejanjem
besedila.

V3. Kaj je magi�ni filter?

O3. Magi�ni filter je filter, ki opravi dejanje, odvisno od tipa
vhodne datoteke. Na primer, �e je datoteka navadna tekstovna
datoteka, jo preprosto natisne z obi�ajnimi postopki. �e je datoteka
tipa PostScript ali v kak�nem drugem formatu, jo natisne s kak�no
drugo metodo (ghostscript). Dva primera tega sta filtra magicfilter
in APSfilter. Svarilo pri filtrih pa velja: pred namestitvijo filtra
je treba namestiti primerne programe.

Razlog za to je, da magicfilter po namestitvi preiskuje va� sistem za
posebne programe (kot je ghostscript - �e ga najde, ve, kako
obdelovati podatke v PostScriptu), in se potem izgradi, odvisno od
tega, kaj najde. Za obvladovanje tiskalni�kih datotek morate imeti
verjetno name��eno vsaj tole:

* GhostScript

* TeX

* NetPBM

* pripomo�ki za format JPEG

* gzip

V4. Kaj pa Windows Printing System? Bo Linux deloval s tem?

O4. Morda. Tiskalniki, ki sprejmejo le ukaze WPS, ne bodo delovali z
Linuxom. Tiskalniki, ki lahko sprejmejo WPS in druge ukaze (kot je
Canon BJC 610) bodo delovali, �e le ne bodo nastavljeni na format WPS.
Drugi tiskalniki, kot nekateri HP DeskJet 820Cxi/Cse, ne bodo delali z
Linuxom. Se pravi, Linux lahko slu�i kot tiskalni�ki stre�nik (glejte
Samba) za stroje z Win95, saj imajo Win95 gonilnike za te tiskalnike.

V5. Kak�en zanikrn sistem pa je to? Ne morem natisniti ve� kot 6
strani, sicer dobim sporo�ilo o napaki ,,file too large``.

O5. Ena od izbir v datoteki /etc/printcap je odvisna tudi od najve�je
velikosti datoteke za tisk. Privzeta vrednost je 1.000 diskovnih
blokov (512 Kb). Za postscriptne datoteke in podobno vam bo to dalo
6-8 strani grafike in vsega. Prepri�ajte se, da boste dodali tole
vrstico v va�o definicijo tiskalnika:

mx=0

Razlog za to je, da prepre�ite popolno napolnitev particije, na kateri
imate �akalni imenik (spool). Obstaja tudi druga pot, namre�, da lpr
dela simboli�ne povezave iz �akalnega imenika do va�e datoteke za
tisk. Toda v tem primeru se morate vsaki� spomniti in uporabiti
izbiro -s za lpr.

6. Odpravljanje te�av

Ta razdelek pokriva nekatere pogoste stvari, ki gredo lahko narobe pri
va�em tiskalni�kem sistemu.

�e va� tiskalnik ne deluje, preverite:

* Ali druga tiskalni�ka opravila delujejo? (problem aplikacije?)

* Je lpd pognan (poglejte z lpc)? (krmilnik tiskanja?)

* Lahko root po�lje nekaj neposredno na tiskalnik? (tiskalni�ke
storitve?)

* Ali lahko tiskate iz DOS-a? (problemi s kablom/tiskalnikom?)

Odgovori na ta vpra�anja vam bodo pomagali poiskati re�itev.

Po�ljite druge predloge za ta razdelek (v angle��ini) na
<[email protected]>.

7. Sklicevanja

To je razdelek referenc za tiskalni�ki sistem Linuxa. Posku�al sem
obr�ati razdelek referenc tega HOWTO-ja osredoto�en, kot se le da. �e
se vam zdi, da sem pozabil pomemben vir, se, prosim, ne obotavljajte,
in stopite v stik z menoj.

Preden po�ljete va�e vpra�anje v novi�arsko skupino USENET-a,
premislite naslednje:

* Ali tiskalnik sprejema opravila? (Uporabite lpc(8) in preverite.)

* Je odgovor na va�a vpra�anja pokriv v tem HOWTO-ju ali v spisu
Printing HOWTO Granta Taylorja?

�e je karkoli od zgornjega res, dvakrat premislite, preden objavite
va�e sporo�ilo. In, ko kon�no po�ljete vpra�anje v novi�arsko
skupino, poskusite vklju�iti primerne informacije. Nikar ne
po�iljajte nekaj takega: ,,Imam probleme z lpr, prosim, pomagajte!``.
Tak�na sporo�ila bo ve�ina prav gotovo prezrla. Poskusite tudi
vklju�iti podatke o razli�ici jedra, ki jo uporabljate, kako je napaka
nastala, in posebno sporo�ilo o napaki, ki ga je sistem vrnil, �e ga
sploh je.

Strani referen�nega priro�nika (napi�ite man ukaz)

* cat(1) zdru�evanje in izpis datotek

* dvips(1) pretvorba datoteke DVI (TeX) v PostScript

* ghostview(1) ogled dokumentov v PostScriptu s programom
Ghostscript

* groff(1) uporabni�ki vmesnik sistema za formatiranje dokumentov
groff

* gs(1) interpreter/pregledovalnik Ghostscript

* lpc(8) nadzorni program za vrsti�ni tiskalnik

* lpd(8) tiskalni�ki stre�nik (line printer spooler daemon)

* lpq(1) pregledovalni program �akalne vrste tiskalnika

* lpr(1) tiskalnik off-line

* lprm(1) odstrani opravila iz �akalne vrste

* pr(1) uredi tekstovne datoteke za izpis

* tex(1) formatiranje in stavljenje besedil

Novi�arske skupine USENET-a

* comp.os.linux.* ogromno informacij o Linuxu

* comp.unix.* razprave o operacijskem sistemu UNIX

* si.comp.os.unix slovenska skupina o Unixu