Tiskanje v Linuxu, HOWTO
Grant Taylor <
[email protected]>
v3.26, 15. februar 1999
To je slovenski prevod spisa Linux Printing HOWTO z dne 15. februarja
1999. Vsebuje podatke o ustvarjanju, predogledu, tiskanju in faksi-
ranju �esarkoli pod Linuxom (in v splo�nem pod drugimi Unixi).
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Zgodovina
1.2 Pravna za��ita
2. Kako tiskati
3. Tiskalni�ke naprave jedra
3.1 Naprava lp
3.2 Naprava parport (jedra >= 2.1.33)
3.3 Naprave na zaporednih vratih
4. Podprti tiskalniki
4.1 Postscriptni tiskalniki
4.2 Nepostscriptni tiskalniki
4.3 Zapiski, specifi�ni tiskalnikom
5. Katero �akalni�ko programje?
6. Kako to deluje, osnova
7. Kako nastaviti zadeve, osnova
7.1 Tradicionalna nastavitev lpd
7.2 Dovoljenja datotek
8. Nabava tiskalni�kega programja
9. Re�itve prodajalcev
9.1 Red Hat
9.2 Debian
9.3 Druge distribucije
10. Ghostscript
10.1 Klicanje Ghostscripta
10.2 Fine nastavitve izhoda Ghostscripta
10.2.1 Izhodni polo�aj in velikost
10.2.2 Gama, velikost pik, itd.
11. Kako tiskati na tiskalnik prek omre�ja
11.1 Na gostitelju z Unix/lpd
11.1.1 Z rlpr
11.1.2 Z lpd
11.2 Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba
11.3 Na tiskalnik pod NetWare
11.4 Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)
11.5 Na HP ali drug tiskalnik omre�ja ,ethernet`
11.5.1 Na starej�e HP-je
11.6 Poganjanje
11.7 Iz Windows
11.8 Iz ra�unalnika Apple
11.9 Iz NetWare-a
12. Tiskalniki le-za-Windows
12.1 Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows
12.2 Program pbm2ppa
13. Kako tiskati na faks
13.1 Uporaba faks-modema
13.2 Uporaba oddaljenih tiskalni�kih storitev
14. Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja
14.1 Opisni jeziki
14.2 Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi�, to dobi�)
15. Predogled re�i za tiskanje na zaslonu
15.1 PostScript
15.2 TeXove dvi
15.3 Adobe PDF
16. Zaporedni tiskalniki pod lpd
16.1 Postavitev v printcap
16.2 Starej�i zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake
17. Zasluge
______________________________________________________________________
1. Uvod
Spis Printing HOWTO naj bi vseboval vse, kar morate vedeti o
nastavljanju tiskalni�kih opravil na va�ih ra�unalnikih z Linuxom.
Kot je tudi sicer pogosto v �ivljenju, je to malo bolj zapleteno od
mi�karskega sveta podjetij Microsoft in Apple, a zato tudi malo bolj
fleksibilno in prav gotovo la�je za upravljanje na velikih lokalnih
omre�jih.
Ta spis je strukturiran tako, da bo ve�ina ljudi morala prebrati le
prvo polovico. Ve�ina tukaj zbranih bolj obskurnih in od polo�aja
odvisnih informacij je v drugi polovici, in jo lahko zlahka najdete v
kazalu, medtem ko bodo podatke, zbrane v razdelkih 9 in 10, verjetno
potrebovala ve�ina ljudi.
Ker je razli�ica 3.x ponovno napisan spis, je veliko podatkov iz
prej�njih izdaj izgubljenih. To je storjeno na�rtno, saj so
natisnjeni prej�nji HOWTO-ji obsegali 60 strani in premogli
pripovedovalno nit mrtve �elve. �e tukaj ne najdete odgovora, vas
spodbujamo, da (a) pregledate prej�nje angle�ke verzije na spletni
strani Printing HOWTO Home Page <
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/>
in (b) mi po�ljete sporo�ilo, kaj bi moralo biti tukaj, pa ni.
Na spletni strani Printing HOWTO Home Page
<
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/> najdete zadnjo angle�ko
originalno verzijo tega spisa, seveda jo najdete tudi na Metalabu
(metalab.unc.edu) in va�em prijaznem lokalnem zrcalnem stre�niku LDP.
Slovenska spletna razli�ica je dostopna na
<
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html>,
tekstovna, postscriptna, DVI, PDF in SGML pa na
<
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>.
1.1. Zgodovina
To je tretja generacija, se pravi, tretja popolna predelava, spisa
Printing HOWTO (PHT). Kronologija je tak�na:
1. Zaradi preve� vpra�anj o tiskanju v novi�arski skupini
comp.os.linux, sem leta 1992 napisal printing-howto in ga objavil.
Ta spis je prehitel projekt HOWTO-jev za nekaj mesecev in je bil
prvi spis imenovan ,howto`. Ta izdaja je bila v navadni kodi
ASCII.
2. Po vklju�itvi v projekt HOWTO-jev se je spis Printing-HOWTO zdru�il
s spisom Lpd FAQ Briana McCauleya <
[email protected]>; skupaj
sva soavtorjevala novonastalemu PHT nekako dve leti. Na dolo�eni
to�ki sva vklju�ila delo Karla Auerja <
[email protected]>. Ta
generacija PHT je bila pisana v formatu TeXinfo, in dostopna v
formatih PostScript, HTML, ASCII in Info.
3. Po ve� kot leto trajajo�emu gnitju in propadanju spisa PHT ter
neuspe�nem poskusu pridobitve novega vzdr�evalca, sem ponovno
napisal tole razli�ico. Ta generacija spisa PHT je v formatu
Linuxdoc-SGML (po novem se imenuje ,paket SGML-Tools`).
1.2. Pravna za��ita
Ta dokument je pravno za��itil (C) Grant Taylor. Prosim, kopirajte in
raz�irjajte ga na �iroko, a ne spreminjajte besedila ali izpu��ajte
mojega imena.
Slovenski prevajalec je Roman Maurer in za slovenski prevod velja
takisto.
2. Kako tiskati
�e ste �e nastavili tiskalni�ki stre�nik lpd za izpis na va�em
tiskalniku, ali je to namesto vas storil upravnik va�ega sistema ali
prodajalec sistema, se morate le �e nau�iti uporabe ukaza lpr. To
podro�je in podro�je upravljanja s tiskalni�kimi vrstami pokriva spis
Printing Usage HOWTO <
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-
Usage-HOWTO-sl.html>.
�e pa imate, po drugi strani, nov sistem ali nov tiskalnik, boste tako
ali druga�e morali nastaviti tiskalni�ka opravila, preden boste lahko
z njim tiskali. Berite naprej!
3. Tiskalni�ke naprave jedra
3.1. Naprava lp
Jedro sistema Linux (<=2.1.32), poskrbi za eno ali ve� od naprav
/dev/lp0, /dev/lp1, in /dev/lp2, �e ste le podporo teh naprav
vklju�ili med prevajanjem ali posebej nalo�ili (izhod cat
/proc/devices mora vsebovati napravo lp, �e je nalo�ena). Te naprave
se ne dolo�ajo dinami�no, pa� pa vsaka naprava ustreza dolo�enemu
strojnemu vhodno/izhodnemu (V/I) naslovu. To pomeni, da je lahko va�
prvi tiskalnik znan kot naprava lp0 ali lp1, odvisno od va�e strojne
opreme. Le preizkusite oboje.
Nekateri uporabniki so poro�ali, da sistem ne zazna njihovih
dvosmernih vrat lp, �e uporabljajo starej�i enosmerni tiskalni�ki
kabel. Preverite, da imate spodoben kabel.
Gonilnikov za plip in lp ne morete poganjati hkrati na katerihkoli �e
vratih. Lahko pa imate kadarkoli en ali drug gonilnik nalo�en ro�no,
ali s kerneld razli�ice jedra 2.x (ali poznih 1.3.x). �e pozorno
nastavite prekinitve in podobne zadeve, lahko baje poganjate plip na
enih vratih in lp na drugih. Neka oseba je storila tako s
popravljanjem gonilnikov; �eljno pri�akujem poro�ilo o uspehu nekoga,
ki mu je to uspelo le z bistro ukazno vrstico.
Obstaja majhen pripomo�ek imenovan tunelp
<
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/tunelp.8.html>, s katerim
lahko (kot root) uglasite uporabo prekinitev naprave lp v Linuxu,
polling rate, in druge izbire.
Jedro (od 1.3.x naprej) bo sprejelo izbiro lp= za nastavitev
prekinitev ali V/I naslovov, �e je ta mo�nost vgrajena v jedro:
When the lp driver is built in to the kernel, you may use the
LILO/LOADLIN command line to set the port addresses and interrupts
that the driver will use.
Syntax: lp=port0[,irq0[,port1[,irq1[,port2[,irq2]]]]]
For example: lp=0x378,0 or lp=0x278,5,0x378,7 **
Note that if this feature is used, you must specify *all* the ports
you want considered, there are no defaults. You can disable a
built-in driver with lp=0.
�e je podpora nalo�ena kot modul v jedru razli�ice Linuxa 2 ali
zadnjih 1.3.x, je mogo�e dolo�iti V/I naslove in prekinitvene vrstice
v ukazni vrstici za klic insmod (ali v /etc/conf.modules, �e naj
prizadene kerneld) z uporabo obi�ajne skladnje. Parametri so
io=port0,port1,port2 in irq=irq0,irq1,irq2. Preberite stran o ukazu
insmod <
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/insmod.1.html> v
referen�nem priro�niku za ve� informacij o tem.
**Za tiste med vami, ki (kot jaz) nikoli ne najdete standardnih
�tevilk vrat, ko jih potrebujete, so podane v drugem primeru zgoraj.
Druga vrata (lp0) so na naslovu 0x3bc. Pojma nimam, katero prekinitev
navadno uporabljajo.
Izvorna koda gonilnika vzporednih vrat v Linuxu je v datoteki
/usr/src/linux/drivers/char/lp.c.
3.2. Naprava parport (jedra >= 2.1.33)
Za�en�i z jedri 2.1.33 (in na voljo kot popravek za jedro 2.0.30), je
naprava lp le odjemalec nove naprave parport. Naprava parport dodatno
odpravlja veliko te�av, ki so morile stari gonilnik naprave lp --
lahko deli vrata z drugimi gonilniki, dinami�no dodeljuje dostopna
vzporedna vrata �tevilkam naprav, namesto, da vsiljuje fiksno
korespondenco med V/I naslovi in �tevilkami vrat, in tako naprej.
Prihod naprave parport je omogo�il mno�ico novih gonilnikov za
vzporedna vrata za stvari, kot so pogoni ZIP, CD-ROM-i, diski
Backpack, in tako naprej. Nekateri od teh gonilnikov so na voljo tudi
v razli�icah za jedra 2.0.x; ozrite se po Spletu.
Gonilnik parport bom obdelal podrobneje, ko ga bom za�el uporabljati
tudi sam. Do takrat lahko preberete datoteko
Documentation/parport.txt v izvorni kodi va�ega jedra, ali pogledate
na spletno stran parport
<
http://www.cyberelk.demon.co.uk/parport.html>.
3.3. Naprave na zaporednih vratih
Naprave na zaporednih vratih se v Linuxu obi�ajno imenujejo podobno
kot /dev/ttyS1. Pripomo�ek stty
<
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/stty.1.html> vam bo
dovoljeval interaktivni pregled ali nastavitev zaporednih vrat;
setserial <
http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/setserial.8.html>
vam pomaga nadzorovati nekaj dodatnih atributov in nastaviti
prekinitve (IRQ) in V/I naslove za nestandardna vrata. Ve� o
zaporednih vratih v Linuxu lahko najdete v spisu Serial-HOWTO
<
http://metalab.unc.edu/mdw/HOWTO/Serial-HOWTO.html>.
�e uporabljate po�asen zaporedni tiskalnik s kontrolo pretoka (flow
control), lahko ugotovite, da so nekatera od va�ih tiskalni�kih
opravil odrezana. To je lahko zaradi zaporednih vrat, katerih
privzeto obna�anje je �i��enje neprene�enih znakov iz vmesnega
pomnilnika po 30 sekundah od trenutka zaprtja naprave za ta vrata.
Vmesni pomnilnik lahko vsebuje do 4096 znakov, in �e va� tiskalnik
uporablja kontrolo pretoka in je dovolj po�asen, da ne more sprejeti
vseh podatkov iz vmesnega pomnilnika niti po 30 sekundah, ko
tiskalni�ko programje zapre zaporedna vrata, se zadnji del vsebine
vmesnega pomnilnika izgubi. Ta problem lahko diagnosticirate z ukazom
cat datoteka > /dev/ttyS2
�e ta ukaz popolnoma izpi�e kraj�e datoteke, dalj�e pa le odrezano,
ti�i zajec v tem grmu.
30-sekundni �asovni interval lahko nastavite kot izbiro closing_wait v
ukazni vrstici za klic setserial (razli�ica 2.12 in poznej�e).
Zaporedna vrata stroja se navadno inicializirajo s klicem setserial v
zagonski datoteki rc.serial. Klic za nastavitev tiskalni�kih
zaporednih vrat lahko spremenite tako, da vstavite closing_wait hkrati
z drugimi izbirami za nastavitev teh vrat.
4. Podprti tiskalniki
Jedro Linuxa najve�krat podpira vsak tiskalnik, ki ga priklopite na
zaporedna ali vzporedna vrata, a obstajajo stvari, pri katerih morate
biti previdni, in tiskalniki, ki jih ne boste mogli uporabiti, �etudi
lahko (elektri�no mi�ljeno) komunicirajo z Linuxom. V glavnem so med
temi nezdru�ljivimi tiskalniki tisti, ki se zana�ajo na ,,Windows
Printing System``. (Pogosto so nedolo�no ozna�eni z oznako ,,for
Windows``, ali imenovani ,,tiskalniki GDI``.) Ti tiskalniki ne
delujejo z Linuxom. Sploh nimajo nobene ,,pameti``, in se zana�ajo na
procesor ra�unalnika za opravljanje ve�ine dela, ki ga je
tradicionalno moral opravljati tiskalnikov procesor. �al se to delo
lahko opravi le z gonilniki, ki jih dobavi proizvajalec, in ki
delujejo le pod Microsoft Windows. Torej ne kupujte tak�nih
tiskalnikov za uporabo v Linuxu. (�e �e imate tak tiskalnik,
obstajajo ovinki, ki prepri�ajo Linux, da tiska na njem, a so precej
nerodni in jih sam nikoli nisem preizkusil. Glejte razdelek
,,Tiskalniki le-za-Windows`` v tem sestavku.)
4.1. Postscriptni tiskalniki
Kar se ti�e tiskalnikov, ki pa delujejo z Linuxom, je najbolj�a izbira
nakup tiskalnika z vgrajeno podporo za PostScript. Skoraj vse
programje v Unixu izdeluje tiskalni�ki izhod v PostScriptu, torej je
o�itno lepo imeti tiskalnik, ki direktno podpira PostScript. �al je
podpora PostScriptu redka izven podro�ja laserskih tiskalnikov, in
navadno predstavlja drag dodatek.
Programje za Unix in zalo�ni�ka industrija na splo�no sta posvojila
Postscript kot standardni tiskalni�ki krmilni jezik. To se je zgodilo
zaradi ve�ih razlogov:
Timing
Postscript je bil sestavni del tiskalnika Apple Laserwriter,
popolnega spremljevalca ra�unalniku Macintosh in tiskalnika, ki
je v veliki meri odgovoren za revolucijo namiznega zalo�ni�tva v
osemdesetih letih.
Je neodvisen od naprave
Programe v Postscriptu lahko po�enete tako, da tvorijo izhod na
to�kovnem zaslonu, vektorskem zaslonu, faksirni napravi, ali
tiskalni�kem mehanizmu skoraj katerekoli vrste, brez sprememb
izvornega programa. Postscriptni izhod bo izgledal enako na
katerikoli postscriptni napravi, vsaj v mejah zmogljivosti
tiskalnika. Pred stvaritvijo oblike PDF so ljudje izmenjevali
na zvezi kompleksne spise v obliki Postscript. Edini razlog, da
se ta standard ni ,,prijel`` je bil, da stroji z Windows navadno
niso vklju�evali pregledovalnikov za Postscript, zato je
podjetje Adobe dolo�ilo hiperpovezave in komprimiranje za
Postscript, ter rezultatu reklo ,,PDF``, raz�irjalo
pregledovalnike za novo obliko in na�lo tr�i��e za njihova
,,precejevalna`` orodja (Adobe Distiller). Vendar sem malce
skrenil s poti ...
Je pravi programski jezik
Postscript je popoln programski jezik; v njem lahko pi�ete
programe, ki po�nejo skoraj karkoli. To je predvsem uporabno za
dolo�anje podprogramov na za�etku va�ega programa za ve�kratno
reprodukcijo zapletenih zadev v va�em spisu: tako lahko dolo�ite
logotipe ali velik napis ,,VZOREC`` v ozadju.
Je odprt standard
Postscript je popolnoma dolo�en v javno dostopnih knji�nih
zbirkah (ki jih lahko najdete v vsaki dobri knjigarni). �eprav
ga je razvil Adobe in ponuja njegove poglavitne komercialne
izvedbe, tudi drugi proizvajalci, kot Aladdin, izdelujejo
neodvisno napisane izvedbe.
4.2. Nepostscriptni tiskalniki
�e nimate (ve�jega) prora�una, potrebnega za nakup tiskalnika
PostScipt, lahko uporabljate katerikoli tiskalnik, ki ga podpira
Ghostscript, prosti interpreter za PostScript, uporabljan namesto
pravega tiskalnika s postscriptno podporo. Spletna stran Ghostscript
Home Page <
http://www.cs.wisc.edu/~ghost/> vsebuje seznam podprtih
tiskalnikov in podatke o statusu novih in poskusnih gonilnikov.
Vedite, da ta stran na�teva tiskalnike, podprte v zadnji razli�ici
Ghostscripta, medtem, ko ve�ina distribucij Linuxa izhaja z nekako
zastarelimi razli�icami Ghostscripta, zaradi licence. Na sre�o
obstaja navadno vnaprej pakirana sve�a razli�ica Ghostscripta,
dostopna v podro�ju s prispevki (angl. contrib area) posameznih
distribucij. Prosim, pomagajte izbolj�ati spletno stran o podpori
tiskalnikov v Ghostscriptu s svojimi poro�ili o uspehu ali neuspehu,
kot zahtevajo.
Podjetje Adobe ima zdaj nov tiskalni�ki jezik imenovan ,,PrintGear``.
Mislim, da gre za zelo poenostavljen jezik v binarnem formatu z nekaj
dedi��ine PostScripta, a brez zdru�ljivosti z njim. In nisem sli�al,
da bi ga Ghostscript podpiral. A nekateri tiskalniki PrintGear
podpirajo druge jezike kot PCL, in ti tiskalniki bodo delovali v
Linuxu (le �e se izvedba PCL nahaja v tiskalniku in ne v gonilniku za
Windows).
4.3. Zapiski, specifi�ni tiskalnikom
Ta razdelek je, in bo vedno, nepopoln. A katerakoli informacija, ki
sem jo dal, mora biti vedno pravilna, torej pojdimo:
Canon
Canon izdeluje vrsto brizgalnih tiskalnikov.
Canon BJ-10ex
Neko poro�ilo predlaga, da bo va� Canon deloval veliko bolje
v na�inu Epson LQ (nastavite ga s stikalom dip). Menda je
bil izhod v na�inu Canon prekinjen ali napa�en. �eprav je v
Ghostscriptu zelo eksplicitna podpora za Canon, torej imate
lahko sre�o.
BJ-200
Modela 200 in 210 delujeta v �rno-belem na�inu. Glejte stran
Patricka Lamberta <
http://linux.fastethernet.net/canon-
bj.html> za ve� informacij.
BJC-4000
Mnogi tiskalniki iz serije 4000 delujejo z gonilnikom bjc600.
BJC-7000
Nekateri ali vsi tiskalniki serije 7000 so namenjeni le
tiskanju v Windows; Canon no�e izdati podrobnosti o
programiranju teh tiskalnikov.
Lexmark
Lexmark (v�asih del podjetja IBM, se mi zdi) izdeluje veliko
tiskalnikov; vendar je veliko od njih tiskalnikov le za Windows,
vklju�no z:
* Color Jetprinter 1000
* Color Jetprinter 1020 (a ne Business Edition)
* Color Jetprinter 2030
* Color Jetprinter 2050
* Color Jetprinter 2070
* Color Jetprinter 7000 (vendar berite nadaljevanje)
* Color Jetprinter 7200
* Winwriter 100
* Winwriter 150c
* Winwriter 200
Drugi tiskalniki Lexmark lahko delujejo ali pa tudi ne.
Optra Color 40 in 45
Vse vrste re�i, kot so poravnava, nalaganje kasete, in tako
naprej, se opravljajo pod programskim nadzorom (v Windows).
Vendar je Lexmark priskrbel C-jevski program za Unix, s
katerim lahko izvedete te stvari v Linuxu. Dostopen je z
mojega podro�ja za jemanje
<
http://www.picante.com/~gtaylor/download/printing/cartutil.c>.
Hvala Daleu Sniderju za nadlegovanje Lexmarka in pridobitev
tega programa.
Jetprinter 7000
Obstaja zgodnji gonilnik
<
http://bimbo.fjfi.cvut.cz/~paluch/l7kdriver/> Henryka
Palucha, ki ponuja �rnobelo tiskanje lo�ljivosti 600 dpi.
Mogo�e bo ta gonilnik deloval tudi s tiskalniki Lexmark
modelov 3200, 5000, 5700 ali 7200, vendar to ni bilo
preizku�eno in bo verjetno potrebno dodatno ugla�evanje.
Epson
S shemo Uniprint v Ghostscriptu 5.x so dobro podprti razli�ni
modeli Epson Stylus Color. Glejte doma�o stran Michaela Holvea
<
http://eunuchs.org/epson/index.html> za ve� informacij.
NEC SuperScript
NEC-ove serije poceni tiskalnikov ponujajo podporo PCL in
PrintGear in so v splo�nem privla�ni tiskalniki. �al je, v
ve�ini teh modelov, podpora PCL omejena na PCL nivoja 4.5, ki
omogo�a tiskanje le na 300 dpi. Nivoji PCL 5e, 6, in vi�ji
omogo�ajo izhod s 600 dpi.
Hewlett Packard
DeskJet
Deluje ve�ina modelov HP DeskJet, a obstajajo razli�ne vrste
le-teh. Ve�ina od njih je tiskalnikov PCL razli�ice 3; za
njih (in vse druge tiskalnike PCL 3) obstaja gonilnik hpdj,
ki ga raz�irja Martin Lottermoser
<
ftp://ftp.pdb.sni.de/pub/utilities/misc/hpdj.html>.
Tiskalniki 710, 720C, 722C, 820C in 1000C so tiskalniki PPA,
ki se lahko uporabljajo v �rnobeli tehniki s pripomo�kom
pbm2ppa Toma Normana
<
http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>.
LaserJet
Tudi ve�ina tiskalnikov LaserJet deluje povsem dobro.
Idealna je mo�nost tiskanja Postscripta, a tudi brez tega bo
delovala podpora za PCL, ki jo ponuja Ghostscript.
JetDirect
S tiskalniki HP, opremljenimi s tehnologijo JetDirect (tj.,
ethernetni tiskalniki), lahko upravljate z uporabo programja
WebJet <
http://www.hp.com/go/webjetadmin>, ki ga HP ponuja za
Linux.
5. Katero �akalni�ko programje?
Do nedavnega je bila izbira uporabnikov Linuxa preprosta -- vsi so
uporabljali dobri stari lpd, prepisan skoraj dobesedno iz kode Net-2
za sisteme BSD. Tudi dandanes ve�ina prodajalcev prilaga to
programje. A to se za�enja spreminjati. Sistemi, podobni SVR4,
vklju�no s Sunovim Solarisom, prihajajo s povsem druga�nim tiskalni�ko
�akalnim (spooling) paketom, osredoto�enim na lpsched. In obstajajo
znaki, da bodo nekateri prodajalci Linuxa prestopili k ponudbi LPRng,
precej manj anti�ni izvedbi tiskalni�kega �akanja, ki je prosto
dostopna. LPRng je precej la�ja za upravljanje na velikih namestitvah
(berite: ve� kot en tiskalnik, katerikoli zaporedni tiskalniki ali
katerikoli �udni omre�ni tiskalniki ne-lpd) in ima manj stra�ljivo
naklju�no programsko osnovo kot obi�ajni lpd. Paket LPRng se lahko
tudi povsem upravi�eno pohvali, da je varno zasnovan -- ni nobenih
binarnih datotek SUID in podpira avtentifikacijo s PGP ali Kerberos.
Trenutno je, �eprav v lu�i novih mo�nosti, lpd verjetno v redu za
ve�ino uporabnikov Linuxa. �eprav ni najsodobnej�i sistem, deluje v
redu, ko je enkrat nastavljen, in je dobro razumljiv in ob�irno
dokumentiran v raznih knjigah o Unixu.
�e �elite ve� podatkov o LPRng, preverite spletno stran LPRng Web Page
<
http://www.astart.com/lprng/LPRng.html>. Prihodnje razli�ice tega
HOWTO-ja bodo vklju�evale informacije o uporabi tako LPRng, kot tudi
obi�ajnega lpd.
6. Kako to deluje, osnova
�e �elite pravilno usposobiti tiskanje, morate razumeti, kako deluje
sistem lpd.
Lpd pomeni Line Printer Daemon (pritajeni stre�nik vrsti�nega
tiskalnika), in se nana�a v razli�nih kontekstih tako na tiskalni�ki
stre�nik, kot tudi na celo zbirko programov, ki poganjajo tiskalni�ko
�akanje. Ti so:
lpd
�akalni�ki pritajeni stre�nik. Eden od teh te�e in nadzoruje
vse na stroju, in po eden te�e na vsak tiskalnik, ko tiskalnik
tiska.
lpr
Uporabni�ki �akalni ukaz. Lpr stopi v stik z lpd in vstavi novo
tiskalni�ko opravilo v �akalno vrsto.
lpq
Navede opravila v tiskalni�ki �akalni vrsti.
lpc
Nadzorni ukaz sistema lpd. Z lpc lahko ustavite, za�enete,
preuredite itd., opravila v tiskalni�ki �akalni vrsti.
lprm
lprm odstrani opravilo iz tiskalni�ke �akalne vrste.
Kako se to prilega skupaj? No, ko se sistem za�ene, se po�ene lpd. S
pregledom datoteke /etc/printcap ugotovi za katere tiskalnike bo
urejal �akalne vrste. Vsaki�, ko kdo po�ene lpr, lpr kontaktira lpd
skozi poimenovano vti�nico (angl. named socket) /dev/printer, in
nakrmi lpd z datoteko za izpis in nekaj podatki o tem, kdo tiska in
kako naj stvar natisne. Lpd potem izpi�e datoteko na primernem
tiskalniku.
Sistem lp je bil prvotno na�rtovan za vrsti�ne tiskalnike -- se pravi,
ljudje so ve�inoma tiskali besedila v ASCII. Izka�e pa se, da je
potrebno le malo dodatnega opisa, da naredimo lpd delujo� povsem dobro
za dana�nja tiskalni�ka opravila, ki so pogosto v obliki PostScript,
ali dvi, ali v tekstovni obliki, ali ...
7. Kako nastaviti zadeve, osnova
7.1. Tradicionalna nastavitev lpd
Najmanj�a sestava lpd-ja naredi sistem, ki sprejema datoteke v �akalno
vrsto in jih natisne. Ne ozira se na to, ali jih va� tiskalnik sploh
razume, in vam verjetno ne bo dovoljeval izdelavo privla�nega izhoda.
Vseeno je to prvi korak k razumevanju, zato berite naprej!
�e �elite dodati tiskalni�ko �akalno vrsto v lpd, morate dodati vnos v
datoteko /etc/printcap, in narediti nov �akalni imenik pod
/var/spool/lpd.
Vnos v /etc/printcap izgleda podobno:
# LOKALNI djet500
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:mx#0:\
:lp=/dev/lp0:\
:sh:
To definira �akalno vrsto, imenovano lp, dj, ali deskjet, ki �aka v
imeniku /var/spool/lpd/dj, z nobenih omejitev velikosti za posamezno
opravilo, ki tiska na napravo /dev/lp0, in, ki nima naslovne strani (z
imenom osebe, ki tiska, ipd.) dodane v ospredje tiskalni�kega oprav�
ila.
Zdaj z ukazom man printcap preberite stran v referen�nem priro�niku za
printcap
Vse zgornje izgleda zelo preprosto, a tukaj je skrit kavelj -- �e ne
po�iljate datotek, ki jih DeskJet 500 lahko razume, bo ta DeskJet
tiskal �udne stvari. Na primer, �e po�ljete povsem obi�ajno tekstovno
datoteko Unixa na tiskalnik deskjet, bo ta dobesedno razumel znake za
novo vrstico, in dobili bomo:
To je prva vrstica.
To je druga vrstica.
To je tretja vrstica.
in tako naprej. Tiskanje postscriptne datoteke v to �akalno vrsto nam
bo dalo �udovit izpis ukazov PostScripta, izpisanih s tem
,,stopni�astim efektom``, a nobenega uporabnega izhoda.
Gotovo je potrebno ve� dela, in to je namen filtriranja. Tisti med
vami, ki dobro opa�ate in ste prebrali referen�no stran o printcap,
ste morda opazili atribute �akalne vrste (angl. spool attributes) if
in of. No, if, ali vhodni filter, je natanko to, kar tukaj
potrebujemo.
�e napi�emo majhen ukazni skript imenovan filter, ki doda znake za
pomik na za�etek vrste (angl. carriage return, CR) pred znake za konec
vrstice, bomo s tem odpravilo stopni�avost besedila. Torej moramo v
na� vnos v printcap dodati vrstico z if:
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:mx#0:\
:lp=/dev/lp0:\
:if=/var/spool/lpd/dj/filter:\
:sh:
Preprost filtrirni skript filter bi lahko bil:
#!perl
# Zgornja vrstica mora v resnici vsebovati polno pot do
# tolma�a perl.
# Ta skript mora biti izvedljiv: chmod 755 filter
while(<STDIN>){chop $_; print "$_\r\n";};
# Morda boste �eleli kon�ati z znakom za izmet strani:
# print "\f";
�e naredimo zgornje, smo dobili �akalno vrsto, ki zna tiskati datoteke
z obi�ajnimi besedili v Unixu in dobi smiselne rezultate. (Da,
obstaja �tiri milijone bolj�ih na�inov, da napi�emo ta filter, a le
malo jih je nazornej�ih. Naredite to bolj u�inkovito.)
Edina preostala te�ava je, da tiskanje navadnega teksta pravzaprav ni
preve� moderno -- gotovo bi bilo bolje, �e bi lahko tiskali PostScript
in druge urejene ali grafi�ne tipe izhodov. No, da, bilo bi, in to je
preprosto storiti. Metoda je preprosta raz�iritev zgornjega filtra za
popravo vrstic. �e napi�ete filter, ki lahko sprejme poljuben tip
datoteke kot vhod in v vsakem primeru naredi izhod �istokrvnega
DeskJeta, potem imate zares bister tiskalni�ki stre�nik!
Tak filter se imenuje filter magic. Ne utrujajte se s pisanjem tega,
razen, �e morate tiskati res �udne zadeve -- na mre�i obstaja veliko
�e napisanih. APS Filter je med najbolj�imi, morda pa ima �e va�a
distribucija Linuxa orodje za nastavitev tiskalni�kih re�i, ki vam vse
to olaj�a.
7.2. Dovoljenja datotek
Zaradi ljudske zahteve vklju�ujem spodaj izpis dovoljenj zanimivih
datotek mojega sistema. Obstaja veliko bolj�ih na�inov, da to
storite, idealno z uporabo binarnih datotek SGID in ne tako, da vse
napravite SUID root, a tak�en sistem sem dobil ob nakupu in zame
deluje. (Povsem odkrito, �e vam va� prodajalec ne more prodati niti
delujo�ega stre�nika lpd, ste v godlji.)
-r-sr-sr-x 1 root lp /usr/bin/lpr*
-r-sr-sr-x 1 root lp /usr/bin/lprm*
-rwxr--r-- 1 root root /usr/sbin/lpd*
-r-xr-sr-x 1 root lp /usr/sbin/lpc*
drwxrwxr-x 4 root lp /var/spool/lpd/
drwxr-xr-x 2 root lp /var/spool/lpd/lp/
Lpd se mora trenutno poganjati kot root, da se lahko povezuje z nizko-
o�tevil�enimi vrati opravila lp. Verjetno mora po povezovanju postati
UID lp.lp ali nekaj takega, a mislim da, lenuh, ne postane.
8. Nabava tiskalni�kega programja
Veliko vnaprej napisanih filtrirnih paketov (in drugega, s tiskalnikom
povezanega, programja) je dostopnih na Metalabu
<
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>. Tam lahko najdete
pripomo�ke kot so psutils, a2ps, mpage, dvitodvi, flpr, itd.
V�asih je bilo tam zunaj precej paketov, ki so se trudili olaj�ati
nastavitev tiskalnika. Verjetno �e vedno obstajajo, a eden od
najbolj�ih in najbolj sve�ih je paket APS Filter Andreasa Klemma, ki
ima menujsko usmerjen konfigurator datoteke printcap in ureja
prakti�no katerikoli tip vhoda, ki si ga lahko predstavljate. �e va�
prodajalec ne prilo�i prijetnega orodja za nastavitev tiskalnika, je
APS Filter stvar za vas.
9. Re�itve prodajalcev
Ta razdelek je po definiciji nepopoln. Po�ljite mi podrobnosti o va�i
najljub�i distribuciji.
9.1. Red Hat
Red Hat ima upravni�ko orodje z grafi�nim uporabni�kim vmesnikom v
nadzorni plo��i (control-panel), s katerim lahko dodajate oddaljene
tiskalnike in tiskalnike na lokalnih napravah. Omogo�a vam izbiro
tiskalnika, podprtega v GhostScriptu, in datoteko naprave Unixa, na
katero naj tiska, potem namesti tiskalni�ko vrsto v /etc/printcap in
izpi�e kratek magi�ni filter PostScript-in-ASCII, ki temelji na gs in
programu nenscript. Ta re�itev deluje precej dobro in je v ve�ini
primerov enostavna za nastavitev.
Red Hat odpove, kadar imate tiskalnik, ki ni podprt z njihovim
standardnim Ghostscriptom (ki je GNU, ne aladdin Ghostscript, in ki
podpira manj tiskalnikov). Poglejte v zgornje zapiske o specifi�nosti
tiskalnikov in na stran o zdru�ljivosti ghostscripta s tiskalniki, �e
ugotovite, da ne morete izkoristiti polno zmogljivosti va�ega
tiskalnika z originalnim programjem Red Hat.
9.2. Debian
Debian ponuja izbiro med navadnim lpd in LPRng; LPRng je verjetno
bolj�a izbira, razen, �e so va�e potrebe skromne (se pravi: en sam
tiskalnik na zaporednih vratih). Zdi se mi, da Debian ponuja tudi
izbiro skriptov za nastavitev tiskalnika, kot sta paketa magicfilter
in APC Filter; poskusite uporabiti enega od teh skriptov.
9.3. Druge distribucije
Prosim, po�ljite mi podatke, kaj po�nejo druge distribucije!
10. Ghostscript
Ghostscript je neverjetno pomemben program za tiskanje v Linuxu.
Ve�ina tiskalni�kega programja sistemov Unix ustvarja PostScript, ki
je tipi�en, 100 US$ vreden, dodatek tiskalniku. Ghostscript je, po
drugi strani, prost program, in lahko ustvari jezik va�ega tiskalnika
iz PostScripta. Ko ga zve�ete z va�im vhodnim filtrom za lpd, vam
daje navidezni postscriptni tiskalnik in neznansko poenostavi
�ivljenje.
Ghostscript je dostopen v dveh oblikah. Komercialna razli�ica
Ghostscripta, imenovana Aladdin Ghostscript, se lahko prosto uporablja
za osebno uporabo, a ne sme biti raz�irjana s komercialnimi
distribucijami Linuxa. V splo�nem je pribli�no leto dni pred prostim
Ghostscriptom; trenutno, na primer, podpira format Portable Document
Format (PDF) za Adobe Acrobat, medtem, ko ga starej�i Ghostscripti ne
podpirajo.
Prosta razli�ica Ghostscripta je GNU Ghostscript, in je preprosto
postarana razli�ica, ki jo je podjetje Aladdin prijazno podarilo
projektu GNU. (Priznanje Aladdinu za ta dogovor; ve� izdelovalcev
programja bi moralo tako podpirati prosto programje.)
Karkoli �e po�nete s programom gs, povsem se prepri�ajte, da ste ga
pognali z izbiro za prepre�itev dostopa do datotek (-dSAFER).
PostScript je polno funkcionalen jezik in slab program v PostScriptu
vam lahko povzro�i precej�en glavobol.
Ko smo �e pri PDF, ta je pravzaprav le malo ve� kot organiziran
PostScript v komprimirani datoteki. Ghostscript lahko obvlada vhod v
PDF prav tako, kot lahko obvlada PostScript. Torej ste lahko prvi v
va�i ulici, ki ima tiskalnik, zmo�en tiskati PDF.
10.1. Klicanje Ghostscripta
Tipi�no se ghostscript po�ene s katerimkoli magi�nim filtrom, za
katerega se odlo�ite, a zaradi razhro��evalnih namenov ga je pogosto
priro�no pognati direktno.
gs -help vam izpi�e kratki informativni seznam izbir in dostopnih
gonilnikov (bodite pozorni na to, da je to seznam gonilnikov, podprtih
ob prevajanju, ne celoten seznam vseh dostopnih gonilnikov).
V testne namene lahko po�enete gs takole: gs izbire -q -dSAFER
-sOutputFile=/dev/lp1 test.ps.
10.2. Fine nastavitve izhoda Ghostscripta
Obstaja veliko stvari, ki jih lahko storite, �e niste zadovoljni z
izhodom programa gs (pravzaprav lahko storite karkoli se vam prekleto
ljubi storiti, saj imate izvorno kodo).
10.2.1. Izhodni polo�aj in velikost
Polo�aj, velikost in aspect ratio slike na strani, se nadzoruje v
ghostscriptu z gonilnikom, odvisnim od tiskalnika. �e se vam zdi, da
prihajajo va�e strani iz tiskalnika preve� kratke ali predolge, ali
prevelike za faktor dve, boste morda �eleli pogledati modul z izvorno
kodo za va� gonilnik in nastavili parametre, da bodo ravno prav�nji za
vas. �al je vsak gonilnik druga�en, tako da vam ne morem to�no
povedati, kaj morate nastaviti, a ve�ina kode je razumno dobro
komentirane.
10.2.2. Gama, velikost pik, itd.
Ve�ina ne-laserskih tiskalnikov trpi zaradi dejstva, da so njihove
pike precej velike. Rezultat je pretemna slika. �e imate ta problem,
morate uporabiti svojo prenosno funkcijo (angl. transfer function).
Preprosto ustvarite naslednjo datoteko v knji�ni�nem imeniku
ghostscripta in dodajte njeno ime v klicu gs prav pred pravo datoteko.
Morda boste morali presku�ati prave vrednosti, ki ustrezajo va�em
tiskalniku. Manj�e vrednosti dajo svetlej�i izpis. Posebej, �e va�
gonilnik uporablja Floyd-Steinbergov algoritem rasterizacije barv, so
nizke vrednosti (0.2--0.15) verjetno dobra izbira.
---8<---- odre�ite in posnemite kot "gamma.ps" ----8<---
%!
%prenosne funkcije za CMYK (cian, �krlatna, rumena, �rna)
{0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} setcolortransfer
---8<------------------8<---
S temi nastavitvami je mogo�e tudi popraviti tiskalnike, ki imajo
nekak�ne barvne napake. �e naredite kaj takega, priporo�am uporabo
datoteke colorcir.ps, ki pride poleg ghostscripta (v podimeniku
examples/), kot testno stran.
11. Kako tiskati na tiskalnik prek omre�ja
Ena od lastnosti stre�nika lpd je tudi zmo�nost tiskanja prek omre�ja
na tiskalnike, ki so fizi�no priklju�eni na druga�en stroj. S
pazljivo kombinacijo filtrirnih skriptov in izbranih pripomo�kov lahko
pripravite lpr do transparentnega tiskanja na tiskalnike na vseh
vrstah omre�ij.
11.1. Na gostitelju z Unix/lpd
�e �elite dovoliti oddaljenim strojem tiskanje na va�em tiskalniku,
morate na�teti te stroje v datoteki /etc/hosts.equiv ali
/etc/hosts.lpd. (Pozor, na�tetje v hosts.equiv ima tudi druge u�inke;
prepri�ajte se, da veste, kaj po�nete, �e tam navedete nek stroj.)
Tiskanje na svojem tiskalniku lahko dovolite tudi le posameznih
uporabnikom drugih strojev s tem, da uporabite atribut rs; preberite
stran ukaza lpd v referen�nem priro�niku.
11.1.1. Z lpd
Za tiskanje na drugem stroju napravite podoben vnos v datoteko
/etc/printcap:
# ODDALJENI djet500
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:rm=stroj.tam.nekje.ustanova.si:\
:rp=printername:\
:lp=/dev/null:\
:sh:
Opazite, da je na lokalnem stroju �e vedno �akalni imenik, ki ga ureja
lpd. �e je oddaljen stroj zaseden ali ni priklju�en, tiskalni�ka
opravila �akajo na lokalnem stroju, dokler jih ni mogo�e poslati.
11.1.2. Z rlpr
Ukaz rlpr lahko uporabite za po�iljanje tiskalni�kih opravil
neposredno v �akalno vrsto oddaljenega stroja, ne da bi morali posebej
nastavljati lpd. To je najbolj uporabno v polo�ajih, ko le ob�asno
tiskate na razli�ne tiskalnike. Iz najave programa rlpr:
Rlpr uporablja TCP/IP za po�iljanje opravil na stre�nike lpd kjerkoli
na omre�ju.
Za razliko od lpr, ni potrebno, da so oddaljeni tiskalniki eksplicitno
znani stroju, s katerega �elite tiskati (npr. prek datoteke
/etc/printcap) in je torej precej bolj fleksibilen in potrebuje manj
administracije.
rlpr lahko uporabljate povsod tam, kjer lahko uporabljate
tradicionalni lpr, in je nazaj zdru�ljiv s tradicionalnim BSD-jevim
ukazom lpr.
Glavna mo�, ki jo daje rlpr je mo� oddaljenega tiskanja s kjerkoli,
kamorkoli, ne glede na nastavitve sistema s katerega �elite tiskati.
Deluje lahko kot filter, prav kot tradicionalni lpr, zato lahko
odjemalci kot so netscape, xemacs, itd., ki se izvajajo na oddaljenem
stroju, tiskajo na va�em lokalnem stroju z malo truda.
Rlpr je dostopen na MetaLabu
<
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>.
11.2. Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba
Obstaja spis Printing to Windows mini-HOWTO, ki vsebuje ve� informacij
kot jih najdete tukaj.
Mogo�e je preusmeriti �akalno vrsto lpd skozi program smbclient (del
zbirke samba) na tiskalni�ko storitev SMB, po�ivajo�o na TCP/IP.
Samba vklju�uje skript, imenovano smbprint, ki to stori. Na kratko,
postavite konfiguracijsko datoteko za dolo�en tiskalnik, na katerega
tiskate, v �akalni imenik (spool directory) in namestite skript
smbprint kot if.
Vnos v /etc/printcap je tak�en:
lp|remote-smbprinter:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:if=/usr/local/sbin/smbprint:
Za ve� podatkov, kako to sestaviti, morate prebrati dokumentacijo
znotraj skripta smbprint.
Uporabite lahko tudi smbclient in oddate datoteko neposredno v
tiskalni�ko storitev SMB, ne da bi vklju�evali lpd. Glejte stran v
referen�nem priro�niku (man smbclient).
11.3. Na tiskalnik pod NetWare
Zbirka ncpfs vklju�uje pripomo�ek imenovan nprint, ki poskrbi za enako
funkcionalnost kot smbprint, le za NetWare. Paket ncpfs lahko dobite
na MetaLabu. Iz vnosa LSM razli�ice 0.16:
S paketom ncpfs lahko name��ate pogone va�ega stre�nika Net�
Ware pod Linuxom. Lahko tudi tiskate v tiskalni�ke vrste
NetWarea in uvr��ate tiskalni�ke vrste NetWarea v
tiskalni�ki sistem Linuxa. Potrebujete jedro 1.2.x ali
1.3.54 in ve�je. ncpfs ne deluje s katerimkoli jedrom pod
1.3.54.
�e �elite pripraviti nprint do delovanja �ez lpd, napi�ite majhen
ukazni skript za izpis standardnega vhoda (stdin) na NetWareov
tiskalnik, in jo namestite kot vhodni filter (if) za tiskalni�ko vrsto
za lpd. Dobili boste nekaj takega:
sub2|remote-NWprinter:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/sub2:\
:if=/var/spool/lpd/nprint-script:
Skript nprint-script lahko izgleda pribli�no takole:
#! /bin/sh
# Najprej preizkusite ra�un "guest" brez gesla!
/usr/local/bin/nprint -S net -U name -P passwd -q printq-name -
11.4. Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)
Paket netatalk vklju�uje nekaj takega kot nprint in smbclient. Drugi
so dokumentirali postopek za tiskanje na in iz omre�ja Apple veliko
bolje, kot ga bom sam kdajkoli; glejte spis Linux Netatalk-HOWTO
<
http://thehamptons.com/anders/netatalk/>.
11.5. Na HP ali drug tiskalnik omre�ja ,ethernet`
HP-ji in nekateri drugi tiskalniki pridejo skupaj z omre�nim vmesnikom
na katerega lahko neposredno tiskate s pomo�jo lpd. Uporabljati
morate navodila, prilo�ena va�em tiskalniku ali njegovemu omre�nemu
priklju�ku, a splo�nem lahko tak�ni tiskalniki delujejo z lpd in imajo
eno ali ve� �akalnih vrst na katere lahko tiskate. HP, na primer,
lahko deluje s podobno datoteko printcap:
lj-5|remote-hplj:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
:rm=ime.tiskalnika.si:rp=raw:
Tiskalniki HP Laserjet z vmesniki Jet Direct v splo�nem podpirajo dve
vgrajeni vrsti za lpd -- surovo (,,raw``), ki sprejema PCL (in morda
tudi PostScript) in tekstovno (,,text``), ki sprejema navaden ASCII
(in samodejno odpravi efekt stopnic). �e imate tiskalnik z JetDirect
Plus3 s tremi vhodnimi vrati, se vrste imenujejo ,,raw1``, ,,text2``,
in tako naprej.
Bodite pozorni na to, da je podjetje ISS identificiralo ve�je �tevilo
napadov, ki blokirajo vmesnike HP Jetdirect. Ve�ina od teh se je
zgodila od za�etka jeseni 1998.
V velikem okolju, posebej v takem velikem okolju, kjer nekateri
tiskalniki ne podpirajo PostScripta, je lahko uporabno ustvariti
poseben tiskalni�ki stre�nik, na katerega tiskajo vsi stroji in na
katerem te�ejo opravila GhostScripta.
Va� Linux lahko torej deluje kot �akalni stre�nik za tiskalnik, tako,
da lahko uporabniki va�ega omre�ja kon�ajo svoja tiskalna opravila
hitro in nadaljujejo z delom, ne da bi morali �akati, da bo tiskalnik
natisnil izpis drugega uporabnika. To je priporo�eno tudi, �e imate
nepopravljive stare tiskalnike HP Jetdirect; zmanj�uje verjetnost
blokiranja tiskalnika (angl. printers wedging).
Za kaj takega, napravite �akalno vrsto na va�em Linuxu, ki ka�e na HP
LJ z omre�no podporo (kot zgoraj). Zdaj nastavite vse odjemalce va�e
mre�e LAN, da bodo kazali na �akalno vrsto Linuxa (npr. lj-5 v
zgornjem primeru).
Nekateri mre�ni tiskalniki HP o�itno ne upo�tevajo nastavitev naslovne
strani, ki jo po�ljejo odjemalci; njihovo notranje narejeno stran
lahko izklju�ite tako, da se s telnet priklju�ite na tiskalnik,
dvakrat pritisnete Enter, napi�ete ,,banner: 0`` in potem ,,quit``.
Obstajajo tudi druge nastavitve, ki jih lahko tako spremenite;
napi�ite ,,?`` za seznam.
11.5.1. Na starej�e HP-je
Nekateri tiskalniki (in omre�ne tiskalni�ke ,,�rne �katle``) podpirajo
le krasne majhne povezave TCP brez dodatnega protokola. V tej
kategoriji so opazni zgodnji modeli kartic JetDirect (vklju�no z
nekaterimi JetDirectEx). V bistvu morate za tiskanje na tak tiskalnik
odpreti povezavo TCP na dolo�enih vratih (tipi�no 9100, ali 9100, 9101
in 9102 na �katlah s tremi vrati) in noter natla�iti va�e tiskalni�ko
opravilo. LPRng ima vgrajeno podporo za tla�enje tiskalni�kih opravil
na naklju�na vrata TCP, a z BSD-jevim lpd to ni tako preprosto. To
lahko storite, med drugim, v Perlu:
#!/usr/bin/perl
# Hvala Danu McLaughlinu, ker je napisal izvorno razli�ico
# tega skripta (in Jimu W. Jonesu, ker je sedel poleg Dana, ko
# mi je pisal za pomo� ;)
$fileName = @ARGV[0];
open(IN,"$fileName") || die "Can't open file $fileName";
$dpi300 = "\x1B*t300R";
$dosCr = "\x1B&k3G";
$ends = "\x0A";
$port = 9100 unless $port;
$them = "bach.sr.hp.com" unless $them;
$AF_INET = 2;
$SOCK_STREAM = 1;
$SIG{'INT'} = 'dokill';
$sockaddr = 'S n a4 x8';
chop($hostname = `hostname`);
($name,$aliases,$proto) = getprotobyname('tcp');
($name,$aliases,$port) = getservbyname($port,'tcp')
unless $port =~ /^\d+$/;;
($name,$aliases,$type,$len,$thisaddr) =
gethostbyname($hostname);
($name,$aliases,$type,$len,$thataddr) = gethostbyname($them);
$this = pack($sockaddr, $AF_INET, 0, $thisaddr);
$that = pack($sockaddr, $AF_INET, $port, $thataddr);
if (socket(S, $AF_INET, $SOCK_STREAM, $proto)) {
# print "socket ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Give the socket an address.
if (bind(S, $this)) {
# print "bind ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Call up the server.
if (connect(S,$that)) {
# print "connect ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Set socket to be command buffered.
select(S); $| = 1; select(STDOUT);
# print S "@PJL ECHO Hi $hostname! $ends";
# print S "@PJL OPMSG DISPLAY=\"Job $whoami\" $ends";
# print S $dpi300;
# Avoid deadlock by forking.
if($child = fork) {
print S $dosCr;
print S $TimesNewR;
while (<IN>) {
print S;
}
sleep 3;
do dokill();
} else {
while(<S>) {
print;
}
}
sub dokill {
kill 9,$child if $child;
}
11.6. Poganjanje if za oddaljene tiskalnike
�udna posebnost lpd je, da se if ne po�ene za oddaljene tiskalnike.
�e ugotovite, da morate pognati if, lahko to storite tako, da naredite
dvojno �akalno vrsto in prevrstite opravilo. Na primer, poglejte tole
datoteko printcap:
lj-5:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
:if=/usr/lib/lpd/filter-lj-5:
lj-5-remote:lp=/dev/null:sh:rm=ime.tiskalnika.si:\
:rp=raw:sd=/var/spool/lpd/lj-5-raw:
V tej lu�i je skript filter-lj-5 tak�en:
#!/bin/sh
gs <izbire> -q -dSAFER -sOutputFile=- - | \
lpr -Plj-5-remote -U$5
Izbira -U za lpr deluje le, �e je lpr pognan pritajeno (angl. daemon)
in pravilno nastavi ime po�iljatelja opravila v �e enkrat poslano
vrsto. Verjetno morate uporabiti bolj robustno metodo za dolo�itev
uporabni�kega imena, saj v nekaterih primerih to ni peti argument.
Glejte stran referen�nega priro�nika o printcap.
11.7. Iz Windows
Tiskanje iz odjemalca z Windows (ali morda z OS/2) na stre�nik z
Linuxom je direktno podprto �ez SMB z uporabo paketa SAMBA, ki podpira
tudi deljenje datotek med datote�nim sistemom Linuxa in odjemalci z
Windows.
Samba vklju�uje precej popolno dokumentacijo, obstaja tudi dober
spisek pogosto zastavljenih vpra�anj z odgovori, ki pokriva to temo.
Na svoji �katli z Linuxom lahko nastavite magi�ni filter in tiskate
skozi njega PostScript, ali pa uporabljate posebne tiskalniku
specifi�ne gonilnike na vseh strojih z Windows in imate za njih
�akalno vrsto brez vsakr�nih filtrov. Zana�anje na gonilnike v
Windows lahko v nekaterih primerih da bolj�i izpis, a je malce
te�avnej�e administrativno opravilo, �e imate veliko �katel z Windows.
Zato najprej poskusite PostScript.
11.8. Iz ra�unalnika Apple
Netatalk podpira tiskanje z odjemalcev Apple �ez EtherTalk. Glejte
spletno stran Netatalk HOWTO Page
<
http://thehamptons.com/anders/netatalk/> za ve� informacij.
11.9. Iz NetWare-a
Paket ncpfs vklju�uje demonski stre�nik pserver, ki ga lahko uporabite
za ustvarjanje opravila za tiskalni�ko �akalno vrsto NetWare-a. Kakor
razumem, ta sistem potrebuje NetWare, grajen na Bindery, kot je 2.x,
3.x, ali 4.x z omogo�enim povezovalnim dostopom.
Za ve� podatkov o ncpfs in programu pserver glejte mesto za FTP ncpfs
<
ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/misc/ncpfs/>.
12. Tiskalniki le-za-Windows
Kot sem �e omenil, so nekateri tiskalniki inherentno nepodprti, saj ne
razumejo obi�ajnega tiskalni�kega jezika in namesto tega uporabljajo
procesor ra�unalnika za izdelavo bitne slike, ki se nato s fiksno
hitrostjo preto�i v tiskalnik. V nekaterih primerih ti tiskalniki
razumejo nekaj obi�ajnega, kot je PCL, a pogosto ne. V nekaterih
(zares poceni) primerih, tiskalnik niti ne uporablja obi�ajne
vzporedne povezave, temve� je odvisen od proizvajal�evega gonilnika za
emulacijo tega, kar bi moralo biti strojno podprto obna�anje
(najpomembnej�e - rokovanje).
V vsakem primeru obstaja nekaj mo�nih ovinkov, �e ste �e obti�ali s
tak�no polomijo.
12.1. Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows
Obstaja tiskalni�ki gonilnik za Windows (imenovan mswinpr2), ki po�ene
tiskalni�ko opravilo skozi Ghostscript, preden ga zares natisne.
(Nekaj kot filter if v lpd-ju za Unix.) Obstaja tudi nov gonilnik za
Ghostscript, ki tiska z uporabo klicev GDI v Windows. �e vzamemo to
dvoje skupaj, naj bi(tm) to dovoljevalo stroju z Windows tiskanje
PostScripta na tiskalnik le-za-Windows s proizvajal�evim gonilnikom.
�e vam uspe to usposobiti, lahko potem sledite zgornjim navodilom o
tiskanju iz Linuxa preko omre�ja na tiskalnik sistema Windows. S tem
boste dovolili Unixom (in drugim Windows, Mac, itd.) tiskanje na va�em
polomljenem tiskalniku.
Se pravi, tega nisem nikoli posku�al, ker nimam tiskalnika
,,winprinter``, zato se lahko va�e izku�nje razlikujejo. Vse
programje lahko dobite na doma�i strani paketa Ghostscript.
12.2. Program pbm2ppa
Nekateri tiskalniki HP uporabljajo tako imenovano arhitekturo
,,Printing Performance Architecture`` (kar je marketin�ki izraz za
,,prepoceni smo, da bi podpirali PCL``). Ta je po ovinkih podprta s
prevajalnikom pbm2ppa, ki ga je napisal Tim Norman. V bistvu
uporabljate ghostscript za predelavo PostScripta v rastrsko sliko
formata pbm, in potem uporabite pbm2ppa za predelavo v rastrski format
ppa, ki ga razume va� tiskalnik. Ta program lahko zdaj pride tudi kot
gonilnik za ghostscript.
Programje za ppa lahko dobite na doma�i strani ppa
<
http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>; pbm2ppa podpira nekatere
modele HP-jev 720, 820, in 1000; za ve� podatkov o tiskalni�ki podpori
ppa preberite dokumentacijo, ki pride poleg paketa.
13. Kako tiskati na faks
13.1. Uporaba faks-modema
Obstaja veliko faksirnih programov, ki vam omogo�ajo faksiranje in
sprejemanje dokumentov. Eden najkompleksnej�ih je HylaFax Sama
Lefflerja, dostopen s ftp.sgi.com. Podpira vse mogo�e re�i od ve�
modemov do oddajanja (angl. broadcasting).
SuSE izdaja odjemalec Java HylaFax, ki baje deluje na katerikoli
javanski platformi (vklju�no z Windows in Linuxom). Za ve�ino
platform obstajajo tudi nejavanski faksirni odjemalci: Linux lahko
skoraj zagotovo zadovolji va�e omre�ne faksirne potrebe.
Dostopna je tudi �e bolj�a izbira za ve�ino �katel z Linuxom; efax,
preprost program za po�iljanje faksov. Program mgetty lahko po�ilja
fakse (in na nekaterih modemih celo obvlada glasovno po�to!).
13.2. Uporaba oddaljenih tiskalni�kih storitev
Obstaja poskusna storitev, ki vam ponuja, da po�ljete elektronsko
po�to z ne�im, kar bi radi natisnili, potem pa to pride ven na
dolo�enem faksirnem stroju. Podprti so prijetni formati, kot
postscript, torej, �eprav je splo�en vtis pik�ast, je to lahko zelo
uporabna storitev. Za ve� informacij o tiskanju z oddaljenim
tiskalni�kim servisom, glejte njegovo spletno stran Remote Printing
WWW Site <
http://www.tpc.int/>.
14. Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja
Tukaj pridemo v pravo podganje leglo programja. Linux lahko na�eloma
poganja veliko tipov binarnih programov z razli�nimi stopnjami uspeha:
Linux/x86, Linux/Alpha, Linux/Sparc, Linux/foo, iBCS, Win16/Win32s (z
dosemu in, nekega dne, z Wine), Mac/68k (z emulatorjem Executor), in
Java. Opisal bom le domorodno programje za Linux in splo�ni Unix.
Za sam Linux je izbira ve�inoma omejena na programje, v splo�nem
dostopno za Unix:
14.1. Opisni jeziki
Ve�ina opisnih jezikov je bolj primerna za velike in ponavljajo�e se
projekte, kjer �elite prepustiti ra�unalniku kontrolo ureditve
besedila in s tem poenotiti izgled re�i.
nroff
To je bil eden prvih opisnih jezikov v Unixu. Strani z opisi
ukazov v referen�nem priro�niku (za man) so najbolj pogost
primer stvari, formatiranih z makro ukazi *roff; veliko ljudi
prisega na njih, a nroff ima, vsaj zame, preve� zastarelo
skladnjo, kot bi bilo potrebno, in verjetno predstavlja slabo
izbiro za nova dela. Vseeno se izpla�a vedeti, da lahko s
programom groff postavite stran iz formata za man direktno v
postscript. Ve�ina programov man naredi to z ukazom man -t foo
| lpr.
TeX
TeX (izg. ,,teh``), in paket makro ukazov imenovan LaTeX (izg.
,,lateh``), sta dva izmed najbolj uporabljanih opisnih jezikov
Unixa. Tehni�ni spisi so pogosto napisani v LaTeXu, saj zelo
poenostavi vpra�anja izgleda in je �e vedno eden redkih sistemov
za stavljenje teksta, ki podpira matemati�ne izraze hkrati
popolnoma in dobro. Izhodni format TeXa je dvi, in ga lahko
pretvorite v PostScript ali PCL za tiskalnik Hewlett Packard s
programoma dvips or dvilj. �e �elite namestiti TeX ali LaTeX,
namestite celotno skupino paketov za teTeX; ta vsebuje vse.
Ve� o izvedbi TeXa za Linux boste izvedeli v prevodu spisa TeTeX
HOWTO.
SGML
Za Unix in Linux obstaja vsaj en prost raz�lenjevalnik za SGML;
sestavlja osnovo na Linuxu narejenega dokumentirnega sistema
Linuxdoc-SGML. Podpira tudi druge DTD-je.
HTML
Nekdo je opozoril, da je lahko za preproste projekte dovolj
pisati v HTML in jo natisniti z brkljalnikom Netscape. Ne
strinjam se, a va�e izku�nje se lahko razlikujejo.
14.2. Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi�, to dobi�)
Ni� ve� ni pomanjkanja programja za urejanje besedila v na�inu
WYSIWYG. Dostopnih je veliko popolnih pisarni�kih zbirk, vklju�no z
eno, ki je prosta za osebno uporabo (StarOffice).
StarOffice
Nem�ko podjetje raz�irja po omre�ju zbirko StarOffice, prosto za
Linux. Ta popolna pisarni�ka zbirka ima vse lastnosti, ki jih
lahko pri�akujete, in ne morete najti bolj�e cene. Obstaja
poseben spis mini-HOWTO, ki opisuje, kako jo dobite in
namestite. Generira PostScript ali PCL, torej bi morala
delovati s skoraj vsakim tiskalnikom, ki sicer deluje v Linuxu.
Izgleda, da je ta zbirka klon paketa Office in torej precej
napihnjena.
WordPerfect
Corel prosto raz�irja osnovno razli�ico programa Word Perfect 8
za Linux, in namiguje, da bo raz�irjal tudi Corel Draw in
Quattro Pro, ko boste prenesena. To je verjetno najbolj�a
izbira, �e imate stroj ARM; Corel izdeluje ra�unalnike Netwinder
Linux na procesorjih ARM in bo skoraj gotovo ponudil razli�ice
vsega za Linux na teh procesorjih. Kupite lahko tudi polno
zmogljivo razli�ico in podporo, skupaj ali posebej. Spletna
stran Linux WordPerfect Fonts and Printers
<
http://www.channel1.com/users/rodsmith/wpfonts.html> ponuja
informacije o nastavitvi WordPerfecta za uporabo z Ghostscriptom
ali z vgrajenimi tiskalni�kimi gonilniki (izgleda, da so ti
identi�ni z dosovskimi gonilniki za WordPerfect, �e gonilnik za
va� tiskalnik ni vklju�en v distribucijo WP8).
Applix
Applix je ve�platformski (se pravi, deluje na razli�nih Unixih,
Windows in drugih) pisarni�ki paket, ki ga prodaja podjetje
Applix. Red Hat in SuSE sta ga prodajala sama, ko je bila to
edina igra v mestu; zdaj se je prodaja preusmerila k Applix.
LyX
LyX je uporabni�ki vmesnik za LaTeX, ki izgleda zelo obetavno.
Glejte spletno stran LyX Homepage <
http://www.lyx.org/> za ve�
informacij. Obstaja tudi razli�ica LyXa v stilu okenskega
upravljalnika KDE, imenovana KLyX; prvi avtor LyXa in
spodbujevalec uporabe namizja KDE sta ista oseba.
Maxwell
Maxwell je preprost urejevalnik besedil, zasnovan na formatu
Microsoft RTF, ki se je za�el kot komercialni izdelek, a se zdaj
raz�irja pod GPL.
The Andrew User Interface System
AUIS vklju�uje ez, urejevalnik tipa WYSIWYG z ve�ino osnovnih
lastnosti urejevalnika besedila, zmo�nost delanja HTML in polno
podporo za e-po�to po standardu MIME in novi�arske skupine. �al
programa AUIS ne vzdr�ujejo ve�.
Koffice
Projekt za aktivno namizje KDE dela na popolni pisarni�ki
zbirki. Mislim, da �e ni zrela za javni nastop. Urejevalnik
besedil bo najbr� naslednik LyXa.
GNOME
Projekt GNOME tudi deluje v smeri izdelave razli�nih pisarni�kih
orodij z licenco GNU GPL, toda nobeno �e ni dostopno.
Jeff Phillips <jeff@I_RATUS.org> uporablja Calderin WordPerfect
7 za Linux (na distribuciji Slackware, od vseh mogo�ih), in
pravi, da deluje dobro. Zdi se, da po pri�akovanjih vklju�uje
tudi vgrajeno tiskalni�ko podporo. Caldera mora imeti
informacije nekje na <
http://www.caldera.com/>. Lahko kupite
tudi novej�o razli�ico WordPerfecta direktno od podjetja, ki mu
je Corel zaupal prenos na Unix.
Drugi proizvajalci mi lahko po�ljejo sporo�ilo z njihovo ponudbo.
15. Predogled re�i za tiskanje na zaslonu
Skoraj vse, kar lahko natisnete, si lahko tudi ogledate na zaslonu.
15.1. PostScript
Ghostscript ima gonilnik za X11, ki ga najbolje upravlja program za
predogled PostScripta gv. Zadnje razli�ice teh programov bi morale
biti sposobne tudi prikaza datotek PDF. Vedite, da je gv zamenjal
prej�nji program ,,Ghostview``; uporabni�ki vmesnik je precej lep�i in
ponuja ve� mo�nosti, kot dobri stari vmesnik Athena v programu
ghostview.
15.2. TeXove dvi
Datoteke DVI (DeVice Independent -- od naprave neodvisne datoteke) si
lahko predogledate v X11 s programom xdvi. Sodobne razli�ice
prikazovalnika xdvi kli�ejo ghostscript za prikaz vklju�enih slik v
PostScriptu.
Obstaja tudi gonilnik za terminal VT100. Imenuje se dgvt. Tmview
deluje z Linuxom in svgalib, �e je to vse, kar lahko po�nete.
15.3. Adobe PDF
Za Linux obstaja Adobeov prikazovalnik Acrobat Reader; vzemite ga z
njihove spletne strani <
http://www.adobe.com/>.
Lahko uporabite tudi xpdf, ki je prosto dostopen in pride z izvorno
kodo. Mislim, da tudi Ghostview do zdaj �e podpira ogled datotek PDF
z gs za X11.
16. Zaporedni tiskalniki pod lpd
16.1. Postavitev v printcap
Stre�niku lpd lahko podate pet atributov, ki jih nastavite v datoteki
/etc/printcap in s tem nadzorujete vse nastavitve zaporednih vrat, na
katerih je tiskalnik. Preberite stran referen�nega priro�nika o
printcap in si poglejte pomen atributov br#, fc#, xc#, fs# in xs#.
Zadnji �tiri od teh atributov so bitne slike, ki pomenijo nastavitve
za uporabo vrat. Atribut br# je preprosto hitrost prenosa v baudih,
npr. ,br#9600`.
Zelo lahko je preslikavati iz nastavitev stty v nastavitev zastavic v
printcap. �e morate to storiti, zdaj poglejte stran o stty v
referen�nem priro�niku.
Uporabite stty za postavitev tiskalni�kih vrat, tako da lahko izpi�ete
na njih datoteko (s cat) in se ta pravilno natisne. Takole izgleda
,stty -a` za moja tiskalni�ka vrata:
dina:/usr/users/andy/work/lpd/lpd# stty -a < /dev/ttyS2
speed 9600 baud; rows 0; columns 0; line = 0;
intr = ^C; quit = ^\; erase = ^?; kill = ^U; eof = ^D; eol = <undef>;
eol2 = <undef>; start = ^Q; stop = ^S; susp = ^Z; rprnt = ^R; werase = ^W;
lnext = ^V; min = 1; time = 0;
-parenb -parodd cs8 hupcl -cstopb cread -clocal -crtscts
-ignbrk -brkint -ignpar -parmrk -inpck -istrip -inlcr
-igncr -icrnl ixon -ixoff -iuclc -ixany -imaxbel
-opost -olcuc -ocrnl -onlcr -onocr -onlret -ofill -ofdel nl0 cr0 tab0
bs0 vt0 ff0
-isig -icanon -iexten -echo -echoe -echok -echonl -noflsh -xcase
-tostop -echoprt -echoctl -echoke
Edine razlike med tem in na�inom, kako se vrata inicializirajo ob
zagonu, so -clocal, -crtscts, in ixon. Va�a vrata so prav lahko
druga�na, odvisno od tega, kako va� tiskalnik zganja kontrolo toka.
Pravzaprav uporabljate stty na nekam �uden na�in. Ker stty deluje na
terminalu, priklju�enem na standardni vhod, ga uporabite za
obvladovanje danih zaporednih vrat z uporabo znaka ,<`, kot zgoraj.
Ko ste enkrat zadeli va�e nastavitve v stty tako, da ukaz ,,cat file >
/dev/ttyS2`` (v mojem primeru) po�lje datoteko na tiskalnik, poglejte
datoteko /usr/src/linux/include/asm-i386/termbits.h. Ta vsebuje
veliko definicij z #define in nekaj struktur struct (morda boste
�eleli natisniti to datoteko na tiskalniku (saj vam deluje, kajne?) in
jo uporabili kot papir za �e�kanje). Pomaknite se v razdelek, ki se
za�enja takole:
/* c_cflag bit meaning */
#define CBAUD 0000017
Ta razdelek na�teva pomen posameznih bitov v fc# in fs#. Opazili
boste, da se tamkaj�nja imena (po hitrostih prenosa v baudih) ujemajo
z eno od vrstic izhoda stty. Vam nisem rekel, da bo to lahko?
Poglejte, katere nastavitve izhoda stty se za�nejo z znakom ,-`.
Se�tejte vse tak�ne �tevilke (osmi�ke so). To predstavlja bite, ki bi
jih radi ugasnili, zato je rezultat va�a zmo�nost fc#. Seveda,
spomnite se, da boste pri�gali bite takoj, ko jih boste ugasnili, zato
lahko le uporabite ,fc#0177777` (jaz storim tako).
Zdaj napravite isto stvar za tiste nastavitve (na�tete v tem
razdelku), ki pred seboj nimajo znaka ,-` v va�em izhodu stty. V
mojem primeru so pomembni biti CS8 (0000060), HUPCL (0002000), in
CREAD (0000200). Pazite tudi na zastavice za va�o baudno hitrost
(moja je 0000015). Se�tejte vse to, in v mojem primeru boste dobili
0002275. To gre v va�o zmo�nost fs# (,fs#02275` v mojem primeru
deluje �isto v redu).
Napravite isto s pri�iganjem in uga�anjem za naslednji razdelek
vklju�ne datoteke, ,,c_lflag bits``. V mojem primeru mi ni bilo treba
nastavljati ni�esar, torej uporabim le ,xc#0157777` in ,xs#0`.
16.2. Starej�i zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake
Jon Luckey opozarja, da nekateri starej�i tiskalniki z zaporednimi
vmesniki za dva stotina in majhnimi vmesnimi pomnilniki zares mislijo
,,stop``, ko tako pravijo s kontrolo toka. Opazil je, da je
onemogo�enje FIFO na njegovih zaporednih vratih Linuxa s �ipom UART
16550 s pripomo�kom setserial odpravilo te�avo izgubljanja znakov
(o�itno za to le dolo�ite tip UART 8250).
17. Zasluge
Podatek o smbprint je iz �lanka, ki ga je napisal Marcel Roelofs
<
[email protected]>.
Podatek o nprint pri uporabi tiskalnikov v NetWare je posredoval
Michael Smith <
[email protected]>.
Razdelek o zaporednih tiskalnikih pod lpd je spisal Andrew Tefft
<
[email protected]>.
�vek o gama-popravkih barv in podobnem za gs je poslal Andreas
<
[email protected]>.
Dva odstavka o 30-sekundnem �akanju zaporednega gonilnika je prispeval
<
[email protected]>.
Robert Hart je poslal nekaj izvrstnih odstavkov o postavitvi
tiskalni�kega stre�nika na omre�enih HP-jih, ki sem jih uporabil
dobesedno.
In posebna zahvala ducatom za ducati tistih med vami, ki ste v teh
letih opozorili na tipkarske napake, slabe URL-je, in napake v spisu.
Slovenski prevod z dne 16. februarja 1999 je delo Romana Maurerja
<
[email protected]>. Prosim, po�iljajte mi popravke in
dopolnitve prevoda.
