Pogosto zastavljena vpra�anja o Linuxu z odgovori

                  Robert Kiesling, [email protected]

                                2. januar 2000
    _________________________________________________________________

  To je slovenski prevod seznama pogosto zastavljenih vpra�anj o Linuxu,
  prostem, s standardom POSIX zdru�ljivem jedru operacijskega sistema,
  ki te�e na mnogih sodobnih ra�unalni�kih sistemih. Linux uporablja
  prosto GNU-jevsko programje in sistemske pripomo�ke, �eprav so na
  voljo tudi komercialni programi. Linux je bil najprej napisan za
  procesorje tipov 386/486/586 z vodili Intel/ISA, danes pa so na voljo
  razli�ice za procesorje Alpha, Sparc, MIPS, ARM, 680x0 in PPC ter
  mnoge druge. (Glejte vpra�anje ,,Kaj je Linux?`` ni�je.) Ta spis naj
  bi brali skupaj s serijo HOWTO-jev Dokumentacijskega projekta za
  Linux. (Glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
  dokumentacijo?`` in razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po
  FTP-ju?``.) Vire informacij za Linux boste na�li tudi v informacijskem
  letaku INFO-SHEET in v META-FAQ, ki ju dobite na istih mestih. Prosim,
  poglejte v ta dokumenta in razdelek ,,�e vedno niste odgovorili na
  moje vpra�anje!`` preden po�ljete sporo�ilo v novi�arsko skupino. Ta
  spis je dostopen tudi v formatih Postscript, HTML, DVI, SGML in v
  tekstovnem formatu (glejte ,,Formati, v katerih so na voljo ta PZV``).
    _________________________________________________________________

1. Uvod in splo�ni podatki

    * 1.1 Kaj je Linux?
    * 1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?
    * 1.3 Kje naj za�nem?
    * 1.4 Kak�no programje podpira Linux?
    * 1.5 Ali lahko Linux te�e na mojem ra�unalniku? Kak�na strojna
          oprema je podprta?
    * 1.6 Na katere procesorje je �e prenesen?
    * 1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?
    * 1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?
    * 1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?
    * 1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?
    * 1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno za��iten?
    * 1.12 Je Linux Unix?

2. Omre�ni viri

    * 2.1 Kje lahko dobim zadnjo razli�ico jedra?
    * 2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?
    * 2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?
    * 2.4 Katere novi�arske skupine o Linuxu obstajajo?
    * 2.5 Kateri drugi spisku PZV so �e na voljo za Linux?
    * 2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?
    * 2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?
    * 2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?
    * 2.9 Katere po�tne liste obstajajo?
    * 2.10 Kje so razlo�ena pravna vpra�anja o Linuxu?
    * 2.11 Ali se novi�arske skupine kje arhivirajo?
    * 2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?
    * 2.13 Kje lahko izvem ve� o temah, povezanih z varnostjo?

3. Zdru�ljivost z ostalimi operacijskimi sistemi

    * 3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows
          95?
    * 3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?
    * 3.3 Ali Linux podpira komprimirane datote�ne sisteme ext2?
    * 3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem,
          DBLSPC itd.?
    * 3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?
    * 3.6 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov Amige?
    * 3.7 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov UFS (BSD, SysV
          itd.)?
    * 3.8 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov SMB?
    * 3.9 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov Maca?
    * 3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft
           Windows?
    * 3.11 Kje lahko dobim informacije o zdru�ljivosti z NFS?
    * 3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?
    * 3.13 Kako lahko za�enem Linux iz MS-DOS-a?
    * 3.14 Kako za�enem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?
    * 3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS
           Windows?

4. Datote�ni sistemi, diski in pogoni

    * 4.1 Kako naj prepri�am Linux, da bo delal z mojim diskom?
    * 4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?
    * 4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?
    * 4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?
    * 4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?
    * 4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datote�ni sistem?
    * 4.7 Ali Linux podpira navidezne datote�ne sisteme kot je RAID?
    * 4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datote�nega sistema?
    * 4.9 Dobivam grda sporo�ila o inodih, blokih in podobno
    * 4.10 Moje izmenjalno podro�je (swap) ne deluje.
    * 4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?
    * 4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem
           root?
    * 4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu
    * 4.14 Moj korenski datote�ni sistem lahko le berem!
    * 4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobri�em?
    * 4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom
    * 4.17 Kje lahko najdem datote�ni sistem z dnevniki?

5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov

    * 5.1 Kako prevedem programe?
    * 5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?
    * 5.3 Kje lahko dobim Javo?
    * 5.4 Kako prenesem XXX na Linux?
    * 5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?
    * 5.6 Kako nadgradim knji�nice, ne da bi sesul svoj sistem?
    * 5.7 Je �e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?
    * 5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na
          moji 386?
    * 5.9 Kaj naredi gcc -O6?
    * 5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?
    * 5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporo�ila o napakah
    * 5.12 Kako naredim deljeno knji�nico?
    * 5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.
    * 5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?
    * 5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?
    * 5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?
    * 5.17 V Linuxu �elim uporabljati kabelski modem

6. Re�itve razli�nih pogostih problemov

    * 6.1 Povezava PPP ob po�iljanju velikih datotek zamre
    * 6.2 Ukaz free izvr�e jedro (dumps core)
    * 6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?
    * 6.4 Ra�unalnik ka�e napa�en �as
    * 6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.
    * 6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporo�i free, se manj�a
    * 6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upo�asni
    * 6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.
    * 6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.
    * 6.10 Moj ra�unalnik deluje zelo po�asi, ko uporabljam GCC/X/...
    * 6.11 Prijavim se lahko le kot root.
    * 6.12 Moj zaslon je poln �udnih znakov namesto �rk.
    * 6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga
           popravil
    * 6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!
    * 6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.
    * 6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napa�en datum
    * 6.17 Kako prepri�am LILO, da za�ene sliko jedra?
    * 6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA

7. Kako naredim to ali izvem ono?

    * 7.1 Kako vem, �e lahko moj notesnik poganja Linux?
    * 7.2 Kako se lahko v tekstovnem na�inu pomikam nazaj?
    * 7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih
          omogo�im?
    * 7.4 Kako nastavim �asovni pas?
    * 7.5 Katero razli�ico Linuxa in kak�no ime ra�unalnika uporabljam?
    * 7.6 Kako vklju�im ali izklju�im izmet posmrtnih ostankov programov
          (core dumps)?
    * 7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?
    * 7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam ve� kot 3
          zaporedne priklju�ke?
    * 7.9 Kako lahko osve�im (na primer) sistemsko dokumentacijo za
          Perl?
    * 7.10 Kako naredim zagonsko disketo?
    * 7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angle�ko,
           francosko itd.?
    * 7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vklju�en?
    * 7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?
    * 7.14 Kako lahko uporabim ve� kot 128 MB izmenjalnega prostora
           (swap)?

8. Razli�ne informacije in odgovorjena vpra�anja

    * 8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?
    * 8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?
    * 8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?
    * 8.4 Kaj pomeni angle�ka kratica VFS?
    * 8.5 Kej je devfs in kaj po�ne?
    * 8.6 Kaj je BogoMip?
    * 8.7 Kak�na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?
    * 8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?
    * 8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)
    * 8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?
    * 8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?
    * 8.12 Kje lahko izvem ve� o projektih prostega programja?

9. Najbolj pogosta sporo�ila o napakah

    * 9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno
    * 9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in
          podobno.
    * 9.3 lp1 on fire
    * 9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!
    * 9.5 ld: unrecognized option '-m486'
    * 9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.
    * 9.7 make pravi Error 139
    * 9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.
    * 9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.
    * 9.10 Warning--bdflush not running.
    * 9.11 Warning: obsolete routing request made.
    * 9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.
    * 9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.
    * 9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.
    * 9.15 df izpi�e Cannot read table of mounted filesystems.
    * 9.16 fdisk izpi�e Partition X has different physical/logical ...
    * 9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary
    * 9.18 fdisk izpi�e partition n has an odd number of sectors.
    * 9.19 mtools izpi�e cannot initialize drive XYZ
    * 9.20 Na za�etku zaganjanja sistema: Memory tight
    * 9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.
    * 9.22 You don't exist. Go away.

10. Sistem X Window

    * 10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?
    * 10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?
    * 10.3 Katera namizna okolja te�ejo na Linuxu?
    * 10.4 Prijave z xterm-om izgledajo �udno v who, finger.
    * 10.5 Nikakor ne prepri�am X Window, da bi pravilno deloval

11. Kako dobiti nadaljnjo pomo�?

    * 11.1 �e vedno niste odgovorili na moje vpra�anje!
    * 11.2 Kaj vklju�iti v pro�njo za pomo�
    * 11.3 Nekomu bi rad pisal o moji te�avi

12. Administrativni podatki in zahvale

    * 12.1 Odziv je dobrodo�el
    * 12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV
    * 12.3 Avtorstvo in zahvale
    * 12.4 Opozorilo in pravice raz�irjanja
    _________________________________________________________________


1. Uvod in splo�ni podatki

1.1 Kaj je Linux?

  Linux je jedro operacijskega sistema, ki je podoben in se obna�a vsaj
  tako dobro ali bolj�e kot slavni operacijski sistem UNIX podjetja AT&T
  Bell Labs. Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina
  prostovoljcev-hekerjev s celega Interneta so napisali (in �e pi�ejo)
  Linux iz ni�. Ima vse lastnosti sodobnega, dozorelega operacijskega
  sistema: pravo ve�opravilnost, navidezni pomnilnik, delitev
  programskih knji�nic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive
  programe tipa copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika in
  omre�no podporo TCP/IP.

  Ve�ina ljudi pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra
  operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabni�ke programe,
  zato bomo besedo ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem
  kontekstu.

  Linux je prvotno tekel le na osebnih ra�unalnikih s procesorji
  386/486/586, kjer je za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti
  procesorske dru�ine 386 (segmente TSS in druge). Dandanes obstaja
  mnogo prenosov Linuxa na druge arhitekture. (Glejte razdelek ,,Na
  katere procesorje je �e prenesen?``.)

  Za ve� podrobnosti glejte Informativni letak za Linux. (Glejte
  razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)

  Jedro Linuxa je distribuirano pod pogoji licence GNU General Public
  Licence. (Glejte razdelek ,,Je Linux v javni lasti? Pravno
  za��iten?``.)

  Obstaja tudi zgodovinski arhiv vseh razli�ic jedra Linuxa, dostopen na
  http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html.

1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?

  Zaenkrat je bil zaradi leta 2000 osve�en cel kup paketov RPM za Red
  Hat Linux. Podrobnosti in nadgradnje so na
  http://www.redhat.com/support/errata/rh61-errata-bugfixes.html.

1.3 Kje naj za�nem?

  Obstaja veliko razli�nih distribucij Linuxa. V knjigi Matthewa Welsha
  Installation and Getting Started (IGS) boste na�li podatke o
  posameznih pomembnej�ih distribucijah in opise namestitev. Izvirnik
  dobite na doma�i strani Dokumentacijskega projekta za Linux,
  http://www.linuxdoc.org/, slovenski prevod pa na
  http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/.

  Nekatere informacije v IGS so �e malce stare. Novej�a navodila za prvo
  namestitev Linuxa so na doma�i strani LDP v spisu Installation HOWTO.
  Preveden je tudi v sloven��ino, najdete ga na
  http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html.

  V ZDA in po svetu so se v zadnjega pol leta za�ele pojavljati na
  policah mnogih knjigarn in ra�unalni�kih trgovin komercialne
  distribucije Linuxa in tudi nekateri prodajalci strojne opreme zdaj
  opremljajo sisteme s predname��enim Linuxom.

  Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu
  http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html.

  Ve�ina distribucij je dostopna po anonimnem FTP-ju z razli�nih
  arhivnih mest za Linux. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux
  po FTP-ju?``. Obstaja tudi veliko drugih distribucij, ki niso
  raz�irjane tako globalno, pa� pa zado��ajo posebnim lokalnim in
  nacionalnim potrebam.

1.4 Kak�no programje podpira Linux?

  Linux podpira prevajalnik za C++ GCC, urejevalnik Emacs, grafi�no
  okolje X-Windows, vse standardne pripomo�ke Unixa, omre�ni protokol
  TCP/IP (vklju�no s SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih
  ljudje zanj prevedli ali prenesli od drugje.

  Obstaja emulacija DOS-a, imenovana DOSEMU. Zadnja stabilna razli�ica
  je 0.98.3. Arhivi za FTP so na ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/. Spletna
  stran je http://www.dosemu.org/.

  Emulator lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
  aplikacije za DOS. V datoteki README preberite, katero verzijo
  programa dosemu morate dobiti. Glejte tudi datoteko DOSEMU-HOWTO
  (trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva zadnje razli�ice programa),
  ki jo dobite v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

  Veliko dela so razvijalci porabili tudi za emulator programov, ki
  te�ejo pod Microsoft Windows. (Glejte razdelek ,,Ali lahko pod Linuxom
  poganjam programe za Microsoft Windows?``.)

  Med prevajanjem jedra lahko vklju�ite emulacijsko kodo iBCS2 (Intel
  Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke tipov SVR4 ELF
  in SVR3.2 COFF. Glejte informacije na naslovu
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README.

  Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje, vklju�no z
  Motifom, WordPerfectom in Framemakerjem. Dostopnost teh programov
  pogosto objavljajo v comp.os.linux.announce, poskusite pobrskati po
  arhivih. (Glejte razdelek ,,Ali se novi�arske skupine kje
  arhivirajo?``.)

1.5 Ali lahko Linux te�e na mojem ra�unalniku? Kak�na strojna oprema je
podprta?

  Za preizkus Linuxa potrebujete 386, 486 ali 586 z vsaj 2 MB RAM-a in
  disketno enoto. �e ho�ete po�eti karkoli uporabnega, boste potrebovali
  ve� pomnilnika in diskovnega prostora, glejte razdelek ,,Koliko
  pomnilnika potrebuje Linux?``.

  Vodili VESA Local Bus in PCI sta podprti.

  MCA (IBM-ovo vodilo) in trdi diski ESDI so ve�inoma podprti. Dodatne
  informacije o vodilu MCA in tem, katere kartice podpira Linux, najdete
  na spletni strani Micro Channel Linux, http://www.dgmicro.com/mca/.
  Glejte tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za
  Linux?``.

  Linux te�e na ve�ini dana�njih prenosnikov, tudi s spodobnimi okni X.
  Poglejte �e ,,Kako vem, �e lahko moj notesnik poganja Linux?``.
  Podrobnosti o tem, katere PC-je, video kartice, diskovne krmilnike
  itd. natanko podpira Linux, najdete v informativnem letaku INFO-SHEET
  in spisu Hardware-HOWTO. (Glejte ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
  dokumentacijo?``.)

  Obstaja prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset
  (ELKS). To je 16-bitna podmno�ica jedra za Linux, ki se bo v glavnem
  uporabljala za zaprte sisteme. Za ve� informacij glejte
  http://www.linux.org.uk/Linux8086.html. Linux ne bo nikoli tekel
  povsem gladko na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil
  in pomnilni�ko upravljanje, ki ga ta dva procesorja nimata.

  Linux podpira multiprocesorsko zasnovo Intel MP. Glejte datoteko
  Documentation/smp.tex v distribuciji izvorne kode jedra Linuxa.

  Glejte vpra�anje spodaj za (verjetno nepopoln) spisek strojnih
  platform, na katerih lahko te�e Linux.

1.6 Na katere procesorje je �e prenesen?

  Precej popoln seznam prenosov Linuxa je na spletnih naslovih
  http://www.ctv.es/USERS/xose/linux/linux_ports.html in
  http://www.linuxhq.com/dist-index.html.

  V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000,
  kot so Amige in Atariji. Pogosto zastavljena vpra�anja (PZV) o tej
  temi (Linux/m68K FAQ) so na naslovu
  http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html. URL doma�e
  strani projekta Linux/m68k je http://www.linux-m68k.org/.

  Obstaja prenos Jesa Sorensena na m68k za ra�unalnike Amiga, ki se
  nahaja na ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/.
  Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z
  http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/.

  Obstaja tudi po�tna lista linux-680x0. (Glejte razdelek ,,Katere
  po�tne liste obstajajo?``.)

  Projekt Linux-m68k je imel v�asih mesto za FTP na naslovu
  ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k, mogo�e pa je, da ga ni
  ve�.

  Debian GNU/Linux prena�ajo na ra�unalnike Alpha, Sparc, PowerPC, in
  ARM. Za vse te platforme obstajajo posebni elektronski spiski. Glejte
  spletno stran http://www.debian.org/MailingLists/subscribe.

  Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen
  naslov je http://www.linuxppc.org, naslov datote�nega arhiva pa
  ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/.

  Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu
  http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/. Tu boste na�li jedro sistema Linux.

  Apple podpira razvijanje MkLinux-a za Power Mac-e. MkLinux temelji na
  OSF in mikrojedru Mach. Glejte http://www.mklinux.apple.com/.

  Dve strani za prenos Linuxa na ra�unalnike iMac sta na
  http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/ in
  http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html

  Na naslovu http://www.azstarnet.com/~axplinux/ je prenos Linuxa na
  64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na po�tni listi na
  vger.rutgers.edu. (Glejte razdelek ,,Katere po�tne liste
  obstajajo?``.)

  Ralf Baechle razvija prenos na ra�unalnike MIPS, prvotno na R4600 na
  sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta
  ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips in
  ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux. Zainteresirani lahko po�ljejo
  svoja vpra�anja in ponudbe pomo�i na < [email protected]>.

  Obstaja (ali pa vsaj je obstajal) tudi kanal MIPS na po�tnem stre�niku
  Linux Activists in po�tna lista linux-mips. (Glejte ,,Katere po�tne
  liste obstajajo?``.)

  Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko dru�ino ARM, eden
  od njiju je za ARM3 kot v ra�unalniku Acorn A5000 in vklju�uje V/I
  gonilnike za 82710/11 kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC
  PC. Prenos Risc PC je trenutno v za�etni ali srednji fazi, saj je
  potrebno ponovno napisati ve�ino kode za upravljanje pomnilnika.
  Prenos na A5000 je v zaklju�enem beta testiranju, kmalu bo iz�la
  uradna izdaja.

  Ve� novej�ih informacij zvete v novi�arski skupini
  comp.sys.acorn.misc, PZV najdete na http://www.arm.uk.linux.org/.

  Projekt Linux SPARC je trenutno zelo vro�. Obstajajo PZV, dostopna s
  spletne strani Jima Minthe: Linux for SPARC Processors,
  http://www.geog.ubc.ca/sparclinux.html. Arhivi SPARC/Linux so na
  ftp://vger.rutgers.edu/pub/linux/Sparc.

  Doma�a stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na
  http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/.

  Obstaja tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je
  http://www.linux.sgi.com/.

1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?

  Kak�nih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu
  Linuxu in ni�emur drugemu.

  Namestitev, ki vsebuje grafi�ni sistem X lahko spravite v 80 MB.
  Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zavzame
  okoli 500 MB do 1 GB, vklju�no z izvorno kodo jedra, nekaj prostora za
  uporabni�ke datoteke in podro�ji za spool.

  Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z
  grafi�nim uporabni�kim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom
  besedila in pisarni�kim paketom, potrebujete pribli�no dodatno 1 GB
  prostora.

1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?

  Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene
  postopke, dokler ne boste imeli name��enega izmenjalnega podro�ja
  (swap) na disku. Linux lahko te�e udobno s 4 MB RAM-a, �eprav bodo
  programi za X-windows tekli po�asneje, ker se bodo morali za�asno
  shraniti iz pomnilnika na disk.

  Nekatere novej�e aplikacije, npr. poznej�e razli�ice brkljalnika
  Netscape, potrebujejo 64 MB fizi�nega pomnilnika.

  Obstaja tudi distribucija ,,Small Linux``, ki te�e na strojih z 2 MB
  RAM-a. Poglejte v razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.

1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?

  Veliko ljudi vpra�uje, kako naj naslavljajo ve� kot 64 MB pomnilnika,
  kar je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf dodajte vrstico:

append="mem=XXM"

  Tu je ,,XX`` koli�ina pomnilnika v megabytih, na primer ,,128M``.
  Podrobnosti boste na�li v referen�nem priro�niku programa lilo (man
  lilo).

1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?

  Trenutno ne preve�. Na naslovu
  http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/ je spletna stran,
  posve�ena tej temi. Preberite tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu
  lahko najdem zadeve za Linux?``.

1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno za��iten?

  Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro
  za��itil z GNU-jevsko splo�no licenco GNU General Public License, ga
  lahko prosto kopirate, spreminjate in raz�irjate, ne smete pa
  postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje raz�irjanje, pa tudi
  izvorno kodo, vklju�no z izvorno kodo va�ih sprememb, morate narediti
  dostopno.

  GNU GPL ni isto kot javna last (public domain). Podrobnosti najdete v
  Copyright FAQ,
  ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright.

  Vse podrobnosti so v datoteki COPYING, ki pride poleg izvorne kode
  jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku /usr/src/linux).

  Licence pripomo�kov in programov, ki pridejo z namestitvijo, so lahko
  razli�ne. Ve�ina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software
  Foundation), in je tudi pod GPL.

  Morebitne razprave o GPL sodijo v gnu.misc.discuss in ne morebiti v
  skupine hierarhije comp.os.linux.*.

  Za druga pravna vpra�anja berite razdelek ,,Kje so razlo�ena pravna
  vpra�anja Linuxa?``.

1.12 Je Linux Unix?

  Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group
  in ne podpira dolo�enih API-jev. Tudi med komercialnimi operacijskimi
  sistemi je le malo tistih, ki zado��ajo preizkusom Open Group. Za ve�
  informacij poglejte na http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html.

  [Bob Friesenhahn]
    _________________________________________________________________


2. Omre�ni viri

2.1 Kje lahko dobim zadnjo razli�ico jedra?

  Recite raje razli�ice. Za starej�e stroje so �e vedno na voljo jedra
  veje 2.0. Zaradi upo�tevanja Linusovega sistema sodih in lihih
  razli�ic, nosi zadnje stabilno jedro oznako 2.2.x. Popravki tega jedra
  so popravki, ki odpravljajo hro��e. Aktivni razvoj poteka na veji
  jedra 2.3.x in pred kratkim je bila zahtevana zamrznitev dodajanja
  novih lastnosti zaradi prihajajo�ega stabilnega jedra veje 2.4.

  25. januarja 1999 je bilo izdano jedro Linuxa razli�ice 2.2 in nekaj
  dni zatem �e popravek 2.2.1. �e vedno se objavljajo novej�e razli�ice,
  v �asu tega pisanja je najnovej�a 2.2.13. Novo jedro glede na
  razli�ice 2.0.x vsebuje �tevilne izbolj�ave tako v dodanih mo�nostih
  kot v hitrosti.

  Med mnogimi izbolj�avami jedra 2.2 je slikovni izravnalnik (angl.
  video framebuffer), hitrej�e (�eprav ve�je) upravljanje s pomnilnikom,
  podpora ve� strojne opreme, izbolj�ana varnost in izbolj�ana
  zdru�ljivost s standardom POSIX. V mnogih pogledih je jedro Linuxa
  bolj�e od komercialnih operacijskih sistemov.

  Ve� o odlikah jedra 2.2.x lahko izveste v neuradni izjavi za tisk na
  naslovu http://www.tip.net.au/~edlang/linux/linux2.2pr.html.

  �e �elite pobrati izvorno kodo ali popravke novega jedra, se pove�ite
  s FTP na ftp.xx.kernel.org, kjer je ,,xx`` dvo�rkovna spletna oznaka
  va�e dr�ave; se pravi ,,si`` za Slovenijo, ,,us`` za ZDA ali ,,de`` za
  Nem�ijo. Jedra razli�ic 2.2.x so arhivirana v imeniku
  pub/linux/kernel/v2.2, kot tudi popravki za pred�asno izdane
  razli�ice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov
  ftp://ftp.xx.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.2/. Izvorna koda jedra je
  arhivirana kot datoteka .tar.gz in kot .tar.bz2.

  Za prevajanje jedra 2.2 upo�tevajte navodila iz kateregakoli
  standardnega vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno
  jedro. Podimenik Documentation vsebuje tudi informacije tvorcev
  razli�nih podsistemov in gonilnikov in ve�ina teh informacij ni
  prisotna nikjer drugje.

  �e �elite sodelovati pri razvoju jedra, so zadnja jedra 2.3 dostopna
  tudi prek stre�nika ftp.kernel.org. Zagotovo pa se prej prijavite na
  po�tno listo linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno �e po�nejo
  ljudje. (Glejte ,,Katere po�tne liste obstajajo?``.)

  Dobra zgodba o na�rtovanih odlikah jeder 2.4 je na
  http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html.

2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?

  Glejte naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:
    * ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/doc/HOWTO/,
    * ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/docs/HOWTO/,
    * ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

  Za popoln seznam arhivov FTP za Linux glejte razdelek ,,Kako dobim
  stvari za Linux po FTP-ju?``.

  �e nimate dostopa do FTP-ja, poskusite uporabiti stre�nike
  FTP-po-po�ti na <[email protected]>, <[email protected]> ali
  <[email protected]>.

  Popoln seznam HOWTO-jev in Mini-HOWTO-jev je na voljo na FTP mestih v
  podro�ju docs/HOWTO, datoteka HOWTO-INDEX, ali na spletu na
  http://www.linuxdoc.org/. Spodaj je (morda nepopoln) seznam; sestavki,
  ozna�eni z (*) so prevedeni tudi v sloven��ino.
    * 3Dfx-HOWTO
    * AX25-HOWTO
    * Access-HOWTO (*)
    * Alpha-HOWTO
    * Assembly-HOWTO
    * Bash-Prompt-HOWTO
    * Benchmarking-HOWTO
    * Beowulf-HOWTO
    * BootPrompt-HOWTO
    * Bootdisk-HOWTO
    * Busmouse-HOWTO
    * CD-Writing-HOWTO (*)
    * CDROM-HOWTO
    * Chinese-HOWTO
    * Commercial-HOWTO
    * Config-HOWTO
    * Consultants-HOWTO
    * Cyrillic-HOWTO
    * DNS-HOWTO
    * DOS-Win-to-Linux-HOWTO (*)
    * DOSEMU-HOWTO
    * Danish-HOWTO
    * Diskless-HOWTO
    * Distribution-HOWTO
    * ELF-HOWTO
    * Emacspeak-HOWTO
    * Esparanto-HOWTO
    * Ethernet-HOWTO
    * Finnish-HOWTO
    * Firewall-HOWTO
    * French-HOWTO
    * Ftape-HOWTO
    * GCC-HOWTO
    * German-HOWTO
    * Glibc2-HOWTO
    * HAM-HOWTO
    * HOWTO-INDEX
    * Hardware-Compatibility-HOWTO
    * Hebrew-HOWTO
    * INFO-SHEET (*)
    * IPCHAINS-HOWTO
    * IPX-HOWTO
    * IR-HOWTO
    * ISP-Hookup-HOWTO
    * Installation-HOWTO (*)
    * Intranet-Server-HOWTO
    * Italian-HOWTO
    * Java-CGI-HOWTO
    * Kernel-HOWTO (*)
    * Keyboard-and-Console-HOWTO
    * KickStart-HOWTO
    * LinuxDoc+Emacs+Ispell-HOWTO
    * META-FAQ
    * MGR-HOWTO
    * MILO-HOWTO
    * Mail-HOWTO
    * MIPS-HOWTO
    * Modem-HOWTO
    * Multi-Disk-HOWTO
    * Multicast-HOWTO
    * NET-3-HOWTO
    * NFS-HOWTO
    * NIS-HOWTO
    * Networking-Overview-HOWTO
    * Optical-Disk-HOWTO
    * Oracle-HOWTO
    * PCI-HOWTO
    * PCMCIA-HOWTO
    * PPP-HOWTO (*)
    * PalmOS-HOWTO
    * Parallel-Processing-HOWTO
    * Plug-and-Play-HOWTO
    * Polish-HOWTO
    * Portuguese-HOWTO
    * PostgreSQL-HOWTO
    * Printing-HOWTO (*)
    * Printing-Usage-HOWTO (*)
    * Quake-HOWTO
    * RPM-HOWTO (*)
    * Reading-List-HOWTO
    * Root-Raid-HOWTO
    * SCSI-Programming-HOWTO
    * SMB-HOWTO
    * SRM-HOWTO
    * Security-HOWTO
    * Serial-HOWTO
    * Serial-Programming-HOWTO
    * Shadow-Password-HOWTO
    * Slovenian-HOWTO (*)
    * Software-Building-HOWTO
    * Software-Release-Practice-HOWTO
    * Sound-HOWTO
    * Sound-Playing-HOWTO
    * Spanish-HOWTO
    * TclTk-HOWTO
    * TeTeX-HOWTO (*)
    * Text-Terminal-HOWTO
    * Thai-HOWTO
    * Tips-HOWTO (*)
    * UMSDOS-HOWTO
    * UPS-HOWTO
    * UUCP-HOWTO
    * Unix-and-Internet-Fundamentals-HOWTO
    * User-Group-HOWTO
    * VAR-HOWTO
    * VME-HOWTO
    * VMS-to-Linux-HOWTO
    * Virtual-Services-HOWTO
    * WWW-HOWTO
    * WWW-mSQL-HOWTO
    * XFree86-HOWTO (*)
    * XFree86-Video-Timings-HOWTO
    * X-Window-User-HOWTO

  Naslednje datoteke Mini-HOWTO so dostopne z naslova
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/mini/:
    * 3-Button-Mouse
    * ADSM-Backup
    * Asymmetric-Digital-Subscriber-Loop-(ASDL)
    * AI-Alife
    * Advocacy
    * Alsa Sound
    * Apache SSL PHP/FI frontpage
    * Automount
    * Backup-With-MSDOS
    * Battery-Powered
    * Boca
    * BogoMips
    * Bridge
    * Bridge+Firewall
    * Bzip2
    * Cable-Modem
    * Cipe+Masquerading
    * Clock
    * Coffee
    * Colour-ls
    * Cyrus-IMAP
    * DHCP
    * DPT-Hardware-RAID
    * Dial-On-Demand
    * Diald
    * Dynamic-IP-Hacks
    * Ext2fs-Undeletion
    * Fax-Server
    * Firewall-Piercing
    * GIS-GRASS
    * GTEK-BBS-550
    * Hard-Disk-Upgrade
    * IO-Port-Programming
    * IP-Alias
    * IP-Masquerade
    * IP-Subnetworking
    * ISP-Connectivity
    * Install-From-ZIP
    * Key-Setup
    * LBX
    * LILO
    * Large-Disk
    * Leased-Line
    * Linux+DOS+Win95+OS2
    * Linux+FreeBSD
    * Linux+NT-Loader
    * Linux+Win95
    * Loadlin+Win95
    * Mac-Terminal
    * Mail-Queue
    * Mail2News
    * Man-Page
    * Modules
    * Multiboot-using-LILO
    * NCD-X-Terminal
    * NFS-Root
    * NFS-Root-Client
    * Netrom-Node
    * Netscape+Proxy
    * Netstation
    * News-Leafsite
    * Offline-Mailing
    * PLIP
    * Partition
    * Partition-Rescue
    * Path
    * Pre-installation-Checklist
    * Process-Accounting
    * Proxy-ARP-Subnet
    * Public-Web-Browser
    * Qmail+MH
    * Quota
    * RCS
    * RPM+Slackware
    * RedHat-CD
    * Remote-Boot
    * Remote-X-Apps
    * SLIP-PPP-Emulator
    * Sendmail+UUCP
    * Secure-POP-via-SSH
    * Small-Memory
    * Software-RAID
    * Soundblaster-AWE
    * StarOffice
    * Term-Firewall
    * TkRat
    * Ultra-DMA
    * Update
    * Upgrade
    * VAIO
    * Vesafb
    * VPN
    * Visual-Bell
    * Windows-Modem-Sharing
    * WordPerfect
    * X-Big-Cursor
    * XFree86-XInside
    * Xterm-Title
    * ZIP-Drive
    * ZIP-Install

  Naslednja HOWTO-ja se ne raz�irjata v vseh formatih, saj trenutna
  razli�ica paketa SGML Tools ne zna formatirati njunih slik in tabel:
    * The High Availability HOWTO
    * The Graphics mini-HOWTO

  Obstajajo tudi prevodi nekaterih HOWTO-jev. Ti so dostopni z mesta
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcal po
  svetu. Dostopni so prevodi v naslednje jezike:
    * franco��ina (fr),
    * gr��ina (el),
    * hrva��ina (hr),
    * italijan��ina (it),
    * indonezij��ina (id),
    * japon��ina (ja),
    * kitaj��ina (zh),
    * korej��ina (ko),
    * nem��ina (de),
    * polj��ina (pl),
    * sloven��ina (sl),
    * �pan��ina (es),
    * �ved��ina (sv),
    * tur��ina (tr).

  HOWTO-ji so tudi na Omre�ju, na doma�i strani projekta Linux
  Documentation Project, http://www.linuxdoc.org/.

  Slovenske prevode HOWTO-jev v razli�nih formatih najdete na
  ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,�ivi obliki`` na
  spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.

  Ve�ina teh sestavkov je vedno v nastajanju. �e bi radi napisali enega
  od njih, stopite v stik s Timothyjem Bynumom,
  <[email protected]> koordinatorjem HOWTO-jev. Datoteka
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/HOWTO-INDEX vsebuje navodila za
  pisanje HOWTO-ja. Na spletni strani
  http://wallybox.cei.net/~tjbynum/HOWTO/projects najdete trenutne
  popravke in dodatke spisov HOWTO.

  Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation
  Project je dostopna na http://www.linuxdoc.org/ in tudi na slovenskem
  zrcalu http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/. Prosim, preberite
  jih, �e ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.

  In, seveda, precej ljudje je pisalo dokumentacijo neodvisno od LDP:
    * Kurt Seifried: Linux Administrators Security Guide,
      http://www.freek.com/lasg/,
    * Newbie's Linux Manual, http://www.linuxdoc.org/nlm/,
    * One-Page Linux Manual, http://www.powerup.com.au/~squadron/,
    * Short beginners' manual for Linux. Priro�nik je dostopen tudi v
      nizozem��ini.
      http://www.stuwww.kub.nl/people/b.vannunen/linux-man.php3.
    * Alex Buell: The Virtual Framebuffer HOWTO,
      http://www.tahallah.demon.co.uk/programming/prog.html.
    * Peter Kleiweg: X11 & TrueType Fonts,
      http://www.let.rug.nl/~kleiweg/.

  Pogosto zastavljena vpra�anja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na
  http://www.tux.org/lkml/.

  O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, vklju�no s finimi nastavitvami
  zmogljivosti izveste na spletni strani Rika van Riela na
  http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.

  Spis Linux Consultants HOWTO navaja imenik svetovalcev za Linux na
  naslovu http://www.linuxports.com/.

  Spletna stran Gary's Encyclopedia na naslovu
  http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html navaja prek 4.000 z
  Linuxom povezanih povezav.

  Obstaja tudi spisek PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete
  ga na naslovu http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html.

  Ah, da ... Doma�o stran tega sestavka PZV (privzeto Linux FAQ) omogo�a
  podpora Mainmatter Press, http://www.mainmatter.com/. Slovenski prevod
  je dostopen prek
  http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html.

2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?

  Poleg doma�e strani Dokumentacijskega projekta za Linux
  http://www.linuxdoc.org/ je �e mnogo strani, ki ponujajo informacije o
  Linuxu za za�etnike in izku�ene uporabnike.

  Ti dve spletni strani ponujata �e posebej dobro izhodi��e za iskanje
  splo�nih informacij o Linuxu: doma�a stran Linux International na
  http://www.li.org/ in doma�a stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki
  jo ureja Linux Online.

  Obe ti strani ponujata povezave na druge strani, splo�ne informacije,
  podatke o distribucijah in novemu programju, dokumentacijo in novice.

  Poleg teh je tukaj zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih
  stranih, posve�enih Linuxu:
    * AboutLinux.com. http://www.aboutlinux.com/.
    * Adventures in Linux Programming.
      http://members.xoom.com/rpragana/,
    * Dave Central Linux Software Archive.
      http://linux.davecentral.com/,
    * Ext2 File System capabilities (osnutek),
      http://pocket.fluff.org/~mrw/linux/ext2.txt,
    * Free Unix Giveaway List. http://visar.csustan.edu/giveaway.html.
      Na�teva ponudbe brezpla�nih CD-jev z Linuxom. Seznam je dostopen
      tudi prek e-po�te, �e na naslov [email protected] po�ljete
      sporo�ilo s predmetom send giveaway_list.
    * Information on Linux in corporate environments.
      www.smartstocks.com/linux.html,
    * Jeanette Russo's Linux Newbie Information.
      http://www.stormloader.com/jrusso2/index.html.
    * JustLinux.com. http://www.justlinux.com/,
    * LinuxArtist.org. http://www.linuxartist.org/,
    * Linux Cartoons.
      http://www.cse.unsw.edu.au/~conradp/linux/cartoons/,
    * linuXChiX.org. http://www.linuxchix.org/,
    * Linux Educational Needs Posting Page.
      http://www.slip.net/~brk/linuxedpp.htm,
    * Linux in Business: Case Studies,
      www.bynari.com/collateral/case_studies.html,
    * Linux Inside, http://www.linuxinside.org/,
    * Linux Links, http://www.linuxlinks.com/,
    * Linux Memory Management Home Page,
      http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/,
    * Linux Newbie Project, http://kusma.hypermart.net/,
    * Linux on the Thinkpad 760ED, http://www.e-oasis.com/linux-tp.html,
    * Linux Parallel Port Home Page,
      http://www.torque.net/linux-pp.html,
    * Linux MIDI & Sound Applications, http://sound.condorow.net/,
    * Linux Start, http://www.linuxstart.com/,
    * Linux Tips and Tricks Page, http://www.patoche.org/LTT/,
    * Linux Today PR. http://www.linuxpr.com/,
    * My Linux Contributions by Richard Gooch,
      http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/,
    * Micro Channel Linux Web Page, http://www.dgmicro.com/mca/,
    * Parallel port scanners and SANE,
      http://www2.prestel.co.uk/hex/scanners.html,
    * PegaSoft Portal, http://www.vaxxine.com/pegasoft/portal/,
    * SearchLinux, http://www.searchlinux.com/,
    * USB Linux Home Page, http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/,
    * VLUG: The Virtual Linux Users Group, http://www.vlug.com/.

  V Sloveniji lahko za�nete brskati s spletnimi stranmi Dru�tva
  uporabnikov Linuxa na http://www.lugos.si/, kjer najdete tudi
  vzdr�evan arhiv nadaljnjih povezav.

2.4 Katere novi�arske skupine o Linuxu obstajajo?

  Novi�arska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina,
  namenjena najavam; �e nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate
  brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih,
  sestankih uporabni�kih skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi
  edina skupina, ki lahko prena�a komercialna sporo�ila. Prispevke za to
  skupino lahko po�ljete po e-po�ti na <[email protected]>.

  Skupina comp.os.linux.announce pa se ne arhivira na Dejanews ali na
  Altavisti. Vse ka�e, da je edini arhiv te skupine na
  http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html.

  Tudi skupine hierarhije comp.os.linux.* so vredne branja - morda boste
  opazili, da so nekateri splo�ni problemi nastali �ele v zadnjem �asu
  in jih dokumentacija �e ne vsebuje, pa� pa so opisani in re�eni v
  novi�arskih skupinah. Skupine zgornje hierarhije so:
    * comp.os.linux.advocacy,
    * comp.os.linux.development.apps,
    * comp.os.linux.development.system,
    * comp.os.linux.hardware,
    * comp.os.linux.m68k,
    * comp.os.linux.misc,
    * comp.os.linux.networking,
    * comp.os.linux.setup,
    * comp.os.linux.x.

  Ne pozabite, da je Linux zdru�ljiv s standardom POSIX, in bo zato
  relevantna tudi ve�ina stvari iz skupin comp.unix.* in
  comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo �tartno mesto,
  razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in kak�nih obskurnih
  nizko-nivojskih tehni�nih vpra�anj.

  Prosim, preberite razdelek ,,�e vedno niste odgovorili na moje
  vpra�anje!`` preden po�ljete sporo�ilo v Usenet. Po�iljanje istega
  sporo�ila v ve� skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba
  ideja.

  Morda obstajajo tudi podporne skupine za Linux v va�i organizaciji ali
  na va�em podro�ju. Najprej vpra�ajte njih. V Sloveniji obstaja doma�a
  stran Dru�tva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in
  naslednje novi�arske skupine, posve�ene Unixu:
    * si.org.lugos,
    * si.comp.unix,
    * bbs.fido38.unix.

  Glejte tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim
  informacije?``.

  Obstajajo tudi regionalne in lokalne novi�arske skupine, morda se vam
  zdi manj�i promet v njih bolj znosen. Francoska skupina je
  fr.comp.os.linux. Nem�ka je de.comp.os.linux. V Avstraliji poskusite
  aus.computers.linux. Na Hrva�kem obstaja skupina hr.comp.linux. V
  Italiji, it.comp.linux.

2.5 Kateri drugi spisku PZV so �e na voljo za Linux?

  Obstaja precej spiskov pogosto zastavljenih vpra�anj o razli�nih
  posebnih temah, povezanih z Linuxom. Nekateri od njih so:
    * A FAQ for new users.
      http://homes.arealcity.com/swietanowski/LinuxFAQ/.
    * GNU Emacs. http://www.lerner.co.il/emacs/faq-body.shtml.
    * GNU Linux in Science and Engineering.
      http://members.home.net/scieng/.
    * Gnus 5.x. http://www.ccs.neu.edu/software/contrib/gnus/.

2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?

  Obstajajo trije glavni arhivi za Linux:
    * ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/ (Finska),
    * ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/ (ZDA),
    * ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ (ZDA).

  Najbolj�e mesto za nabavo jedra sistema Linux je
  ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odlo�i ve�ino
  zadnjih verzij jedra prav na to mesto.

  Distribucija Debian je dostopna na naslovu
  ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na
  ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na
  ftp://ftp.cdrom.com/.

  Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je
  dostopna prek http://smalllinux.netpedia.net/.

  Vsebina teh mest se zrcali (prepi�e, pribli�no enkrat dnevno) na
  veliko drugih mest. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbli�je -
  datoteke boste prenesli hitreje in manj obremenili omre�je.
    * ftp://ftp.fpp.uni-lj.si/pub/linux/ (FPP, Portoro�, Slovenija)
    * ftp://ftp.sun.ac.za/pub/linux/sunsite/ (Ju�na Afrika)
    * ftp://ftp.is.co.za/linux/sunsite/ (Ju�na Afrika)
    * ftp://sunsite.ust.hk/pub/Linux/ (Hong Kong)
    * ftp://ftp.spin.ad.jp/pub/linux/ (Japonska)
    * ftp://ftp.nuri.net/pub/Linux/ (Koreja)
    * ftp://ftp.jaring.my/pub/Linux/ (Malezija)
    * ftp://ftp.nus.sg/pub/unix/Linux/ (Singapur)
    * ftp://ftp.nectec.or.th/pub/mirrors/linux/ (Tajska)
    * ftp://mirror.aarnet.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
    * ftp://sunsite.anu.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
    * ftp://ftp.monash.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
    * ftp://ftp.univie.ac.at/systems/linux/sunsite/ (Avstrija)
    * ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/UNIX/linux/ (�e�ka)
    * ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/sunsite/ (Finska)
    * ftp://ftp.univ-angers.fr/pub/Linux/ (Francija)
    * ftp://ftp.iut-bm.univ-fcomte.fr (Francija)
    * ftp://ftp.ibp.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
    * ftp://ftp.loria.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
    * ftp://ftp.dfv.rwth-aachen.de/pub/linux/sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.germany.eu.net/pub/os/Linux/Mirror.SunSITE/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.tu-dresden.de/pub/Linux/sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.uni-erlangen.de/pub/Linux/MIRROR.sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/mirrors/sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.rz.uni-karlsruhe.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.ba-mannheim.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.uni-paderborn.de/pub/Mirrors/sunsite.unc.edu/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.uni-rostock.de/Linux/sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://tp.rus.uni-stuttgart.de/pub/unix/systems/linux/MIRROR.sunsit
      e/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.uni-tuebingen.de/pub/linux/Mirror.sunsite/ (Nem�ija)
    * ftp://ftp.kfki.hu/pub/linux/ (Mad�arska)
    * ftp://linux.italnet.it/pub/Linux/ (Italija)
    * ftp://ftp.unina.it/pub/linux/sunsite/ (Italija)
    * ftp://giotto.unipd.it/pub/unix/Linux/ (Italija)
    * ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/Linux/ (Italija)
    * ftp://ftp.flashnet.it/mirror2/sunsite.unc.edu/ (Italija)
    * ftp://ftp.nijenrode.nl/pub/linux/ (Nizozemska)
    * ftp://ftp.LeidenUniv.nl/pub/linux/sunsite/ (Nizozemska)
    * ftp://ftp.nvg.unit.no/pub/linux/sunsite/ (Norve�ka)
    * ftp://sunsite.icm.edu.pl/pub/Linux/sunsite.unc.edu/ (Poljska)
    * ftp://ftp.rediris.es/software/os/linux/sunsite/ (�panija)
    * ftp://sunsite.rediris.es/software/linux/ (�panija)
    * ftp://ftp.cs.us.es/pub/Linux/sunsite-mirror/ (�panija)
    * ftp://ftp.etse.urv.es/pub/mirror/linux/ (�panija)
    * ftp://ftp.etsimo.uniovi.es/pub/linux/ (�panija)
    * ftp://ftp.luna.gui.es/pub/linux.new/ (�panija)
    * ftp://ftp.metu.edu.tr/pub/linux/sunsite/ (Tur�ija)
    * ftp://unix.hensa.ac.uk/mirrors/sunsite/pub/Linux/ (Zdru�eno
      kraljestvo)
    * ftp://ftp.maths.warwick.ac.uk/mirrors/linux/sunsite.unc-mirror/
      (Zdru�eno kraljestvo)
    * ftp://ftp.idiscover.co.uk/pub/Linux/sunsite.unc-mirror/ (Zdru�eno
      kraljestvo)
    * ftp://sunsite.doc.ic.ac.uk/packages/linux/sunsite.unc-mirror/
      (Zdru�eno kraljestvo)
    * ftp://ftp.dungeon.com/pub/linux/sunsite-mirror/ (Zdru�eno
      kraljestvo)
    * ftp://ftp.io.org/pub/mirrors/linux/sunsite/ (Kanada)
    * ftp://ftp.cc.gatech.edu/pub/linux/ (ZDA)
    * ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
    * ftp://ftp.siriuscc.com/pub/Linux/Sunsite/ (ZDA)
    * ftp://ftp.engr.uark.edu/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
    * ftp://ftp.infomagic.com/pub/mirrors/linux/sunsite/ (ZDA)
    * ftp://linux.if.usp.br/pub/mirror/sunsite.unc.edu/pub/Linux/
      (Brazilija)
    * ftp://farofa.ime.usp.br/pub/linux/ (Brazilija)

  Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvornih mest. Nekatera zrcala imajo lahko
  tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvornih treh mestih.

2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?

  Najla�je je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP-ja. �e je
  v va�i bli�ini kak�na uporabni�ka skupina Linuxa, vam bodo morda oni
  pomagali. V Sloveniji lahko pi�ete na <[email protected]>.

  �e imate zelo hitro e-po�tno povezavo, lahko poskusite stre�nike
  FTP-po-po�ti (FTP-by-mail) na naslovih <[email protected]>,
  <[email protected]> ali <[email protected]>.

  Linux lahko dobite tudi po obi�ajni po�ti ali kar v va�i priljubljeni
  prodajalni na CD-ROM-u. Datoteki
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in (
  prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO
  vsebujeta podatke o teh distribucijah.

2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?

  Po e-po�ti lahko dobite povzetek skupine comp.os.linux.announce.
  Po�ljite besedo "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporo�ila na
  naslov <[email protected]>. Naro�ilo tega
  elektronskega spiska je dobra ideja, saj prena�a pomembne informacije
  in dokumentacijo o Linuxu.

  Prosim, uporabljajte naslove tipa *-request za va�e prijave in odjave;
  po�ta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novi�arsko skupino!

2.9 Katere po�tne liste obstajajo?

  Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem stre�nik Majordomo na
  <[email protected]>. Po�ljite sporo�ilo z besedo ,,lists``
  (brez narekovajev) v telesu sporo�ila in dobili boste seznam vseh
  tamkaj�njih po�tnih list. �e potrebujete pomo� pri prijavi ali odjavi,
  po�ljite besedo ,,help``.

  Prosim, ne po�iljajte na te liste stvari, ki tja ne sodijo! Ve�ino teh
  list uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o tehni�nih vpra�anjih
  in nadaljnjem razvoju. Te liste niso namenjene vpra�anjem novincev,
  oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s tematiko
  liste. Javnim objavam je mesto na comp.os.linux.announce. Gre za
  skupno spletno politiko. �e ne boste upo�tevali tega napotka, vas bodo
  zelo verjetno nadrli in zatrli.

  Obstaja sicer po�tna lista linux-newbie, kjer ,,nobeno vpra�anje ni
  preneumno``, a jo �al spremlja premalo izku�enih uporabnikov, tako da
  ima bolj majhen promet.

  Obstaja mnogo razli�nih po�tnih list o Linuxu, ki jih najdete na
  http://www.onelist.com/. Pojdite na stran s kategorijami in izberite
  ,,Linux``.

  V Sloveniji deluje �est po�tnih list Dru�tva uporabnikov Linuxa LUGOS:
    * lugos-list, namenjena vsem uporabnikom Linuxa,
    * lugos-slo, namenjena slovenizaciji Linuxa,
    * lugos-prog, namenjena programiranju Linuxa,
    * lugos-help, namenjena skupini za pomo� za�etnikom,
    * lugos-sec, namenjena varnostnim vpra�anjem,
    * lugos-bla, �vekanje o Linuxu.

  Na njih se prijavite tako, da po�ljete po�to na naslov
  <[email protected]>. Predmet tega sporo�ila ni pomemben, v telo
  sporo�ila pa napi�ite npr.:

subscribe lugos-list

  Ve� informacij izveste na naslovu
  http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.

2.10 Kje so razlo�ena pravna vpra�anja o Linuxu?

  Na po�tni listi linux-legal, seveda. Nanjo in �e na mnoge druge liste
  o Linuxu se lahko prijavite tako, da za za�etek po�ljete sporo�ilo z
  besedo ,,help`` na [email protected].

2.11 Ali se novi�arske skupine kje arhivirajo?

  Novi�arske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh
  http://www.dejanews.com/ in http://altavista.digital.com/.

  Arhiv http://www.reference.com/ do nadaljnega ni dostopen, domnevno
  zaradi pomanjkanja podpore.

  Arhiv skupine comp.os.linux.announce je na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive. Zrcali se
  iz ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet, ki arhivira tudi comp.os.linux,
  comp.os.linux.development.apps in comp.os.linux.development.system.

  Na svetovnem spletu je ,,lahko dostopen`` arhiv skupine
  comp.os.linux.announce na naslovu
  http://www.leo.org/archiv/unix/linux/. Podpira tudi iskanje in
  brkljanje.

  Liste dru�tva LUGOS se arhivirajo na http://www.mail-archive.com/.

2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?

  Ljudje s projekta Debian/GNU Linux imajo izjavo o tem na svoji spletni
  strani http://www.debian.org/.

  Linux v bistvu uporablja knji�nice, ki shranjujejo datume kot 32-bitna
  cela �tevila, ki �tejejo sekunde od leta 1970. Ta �tevec se ne bo
  obrnil do leta 2038, do takrat pa bodo (upajmo) programerji knji�nic
  nadgradili sistemsko programje, da bo shranjevalo datume v 64-bitna
  cela �tevila.

  To seveda ne pomeni, da aplikacije niso dovzetne na problem leta 2000,
  �e uporabljajo nestandardne knji�ni�ne rutine.

  Ustanova Free Software Foundation vzdr�uje spletno stran, posve�eno
  problemom leta 2000 (Y2K) v GNU-jevskem programju. Najdete jo na
  http://www.fsf.org/software/year2000.html.

  Za splo�ne pogovore o problemih leta 2000 obstaja tudi novi�arska
  skupina Useneta comp.software.year-2000.

2.13 Kje lahko izvem ve� o temah, povezanih z varnostjo?

  Oglejte si spletno stran http://www.rootshell.com/, ki ponuja
  informacije o varnostnih te�avah in programski opremi za njihovo
  odpravljanje.
    _________________________________________________________________


3. Zdru�ljivost z ostalimi operacijskimi sistemi

3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows 95?

  Da. Linux uporablja standardno particijsko shemo MS-DOS-a, zato lahko
  deli va� disk z drugimi operacijskimi sistemi. Vendar pozor, nekateri
  drugi operacijski sistemi morda niso povsem zdru�ljivi. Na primer,
  DOS-ova FDISK.EXE in FORMAT.EXE lahko prepi�eta podatke na particiji z
  Linuxom, ker v�asih nepravilno uporabljata particijske podatke z
  zagonskega sektorja namesto s particijske tabele.

  Da bi programom prepre�ili tak�no po�etje, ka�e napolniti z ni�lami (v
  Linuxu) za�etek particijske tabele, ki ste jo naredili, preden
  uporabite MS-DOS (ali karkoli) in jo formatirate. Napi�ite:

$ dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1

  kjer je hdXY ustrezna particija; npr. hda1 za prvo particijo na prvem
  disku IDE.

  Linux lahko bere in pi�e datoteke na va�ih dosovskih ali OS/2-jevskih
  particijah in disketah tipa FAT. Pri tem uporablja dosovski datote�ni
  sistem, vgrajen v jedro, ali paket mtools. Nekatera jedra so lahko
  prevedena tudi s podporo za datote�ni sistem VFAT, ki jih uporabljajo
  Windows 9x in Windows NT.

  Poro�ajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in pi�e po
  particijah ext2 za Linux.

  Informacije o podpori datote�nemu sistemu FAT32 najdete na
  http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html.

  Glejte razdelek ,,Katero programje podpira Linux?`` za podrobnosti in
  status emulatorjev za DOS, MS Windows in System V.

  Glejte tudi razdelke ,,Ali lahko Linux dostopa do Amiginih datote�nih
  sistemov?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov UFS
  (BSD, SysV itd.)?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov
  SMB?`` in ,,Ali lahko Linux dostopa do Macovih datote�nih sistemov?``.

  Menda so v razvoju gonilniki za NTFS, ki bi morali podpirati
  komprimiranje kot standardno lastnost.

3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?

  Uporabite dosovski datote�ni sistem; napi�ite npr.:

$ mkdir /dos
$ mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos

  �e gre za disketo, je ne pozabite odklopiti (z umount), preden jo
  vzamete iz enote!

  Po �elji lahko uporabite izbire conv=text/binary/auto, umask=nnn,
  uid=nnn, in gid=nnn, s katerimi nadzorujete avtomati�ne pretvorbe na
  koncu vrstice, dovoljenja in lastni�tvo datotek na dosovskem
  datote�nem sistemu, kot se pojavljajo pod Linuxom. �e priklopite
  DOS-ov sistem tako, da ga uvrstite v /etc/fstab, lahko navedete te
  mo�nosti tam (lo�ene z vejico).

  Alternativa temu bi bila uporaba mtools, ki jih najdete na mestih FTP
  v izvedljivi in izvorni kodi. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za
  Linux po FTP-ju?``.

  Obstaja popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje
  nestandardno �tevilo sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek
  je bil vklju�en v alfa testiranje jedra 1.1.

3.3 Ali Linux podpira komprimirane datote�ne sisteme ext2?

  Od nedavnega jih res podpira. Ve� informacij zvete na spletnem naslovu
  http://www.netspace.net.au/~reiter/e2compr/.

  Obstaja tudi spletna stran, posve�ena popravkom za e2compr. Koda je �e
  vedno eksperimentalna in vklju�uje popravke za jedra serij 2.0 in 2.1.
  Za ve� informacij o tem projektu, vklju�no z zadnjimi popravki in
  naslovi elektronskih spiskov, poglejte
  http://debs.fuller.edu/e2compr/.

  [Roderich Schupp]

  Zlibc je program, ki dovoljuje obstoje�im aplikacijam branje
  komprimiranih (z GNU gzip-om) datotek, kot da ne bi bile stisnjene.
  Poglejte na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/. Avtor je Alain
  Knaff.

  Obstaja tudi komprimirajo�i gonilnik za blokovne naprave, ,,DouBle``
  avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi za sprotno
  komprimiranje diska v jedru. Distribucijo izvorne kode najdete na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/. Ta gonilnik
  komprimira inode in podatke o imenikih, kot tudi datoteke, zato je
  vsaka okvara datote�nega sistema lahko �e usodna.

  Obstaja tudi paket, imenovan tcx (Transparently Compressed
  Executables), ki vam dovoljuje posest komprimiranih redko uporabljanih
  izvedljivih datotek in za�asno odkomprimiranje le-teh po potrebi.
  Najdete ga na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/.

3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem, DBLSPC itd.?

  �e do pred kratkim tega niste mogli po�eti zlahka. Do dosovskih
  pogonov DOS-a 6.X lahko dostopate v emulaciji DOS-a ( ,,Katere
  programe podpira Linux``), toda to je te�je kot doseganje normalnih
  pogonov s pomo�jo dosovskega modula ali izbire v jedru ali s paketom
  mtools.

  Nedavno pa je bil dodan paket imenovan dmsdos, ki bere in pi�e
  komprimirane datote�ne sisteme kot je DoubleSpace/DriveSpace v MS-DOS
  6.x in Win95, kot tudi razli�ici 3 in 4 programa Stacker. To je
  nalo�ljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/.

3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?

  Da, toda v Linuxu boste lahko s particije HPFS le brali. Pri
  prevajanju jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v
  jedru, ali kot modul. Glejte datoteko
  Documentation/filesystems/hpfs.txt v distribuciji izvorne kode jedra
  (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``). Particijo HPFS
  lahko potem mountate npr. takole:

$ mkdir /hpfs
$ mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs

3.6 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov Amige?

  Jedro Linuxa podpira datote�ni sistem Amiga Fast File System (AFFS)
  razli�ice 1.3 ali poznej�e, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot
  modul. Za ve� informacij glejte datoteko
  Documentation/filesystems/affs.txt.

  Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.

  Linux podpira AFFS le na particijah trdih diskov. Diskete niso podprte
  zaradi nezdru�ljivosti disketnih krmilnikov Amige in krmilnikov v
  osebnih ra�unalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko tudi
  priklaplja diskovne particije, ki jih uporablja Un*x Amiga Emulator,
  avtorja Bernda Schmidta.

3.7 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?

  Zadnja jedra lahko priklapljajo (v na�inu ,,samo branje``) datote�ne
  sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD in
  izpeljanke kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora za UFS
  je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.

  Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.

3.8 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov SMB?

  Linux lahko bere in pi�e po diskih, delujo�ih pod Windows for
  Workgroups in diskih Windows NT SMB. Glejte datoteko
  Documentation/filesystems/smbfs.txt, ki pride poleg izvorne kode jedra
  in razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.

  Obstaja tudi zbirka programov imenovana Samba, ki zagotavlja podporo
  za omre�ne datote�ne sisteme WfW (�e te�ejo pod TCP/IP). Informacija o
  tem je v datoteki README na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/.

  Spletna stran Sambe je na http://www.samba.org/, o podpori SMB pa
  lahko berete tudi na spletni strani http://samba.anu.edu.au/samba/.

3.9 Ali lahko Linux dostopa do datote�nih sistemov Maca?

  Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in pi�ejo na
  Macintosh Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management/.

3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft Windows?

  Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem emulatorja MS Windows za
  Linux, �e ni zrel za splo�no raz�irjanje. �e �elite prispevati k
  razvoju, poglejte status projekta v novi�arski skupini
  comp.emulators.ms-windows.wine.

  Pogosto zastavljena vpra�anja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner
  na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/.

  Do nadaljnjega je najbolj�a izbira za pogon programov v MS Windows -
  resno - da resetirate ra�unalnik. LILO, zagonski nalagalnik Linuxa,
  lahko za�ene enega izmed operacijskih sistemov v menuju. Za
  podrobnosti glejte dokumentacijo, ki pride poleg LILO.

  Tudi LOADLIN (dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro drugega
  OS) je priro�na pot za sobivanje Linuxa in DOS-a. LOADLIN je �e
  posebej priro�en, ko �elite namestiti Linux na tretji ali �etrti pogon
  va�ega sistema (ali, ko dodajate pogon SCSI na sistem z obstoje�imi
  pogoni IDE).

  V teh primerih obi�ajno zaganjalnik LILO ne zna najti ali nalo�iti
  jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik C:\LINUX
  (ali karkoli), postavite vanj LOADLIN s kopijo va�ega jedra, in
  uporabite to sestavo.

  LOADLIN uporablja VCPI. Win '95 bodo ob njegovem zagonu hoteli
  narediti ,,ponoven zagon v na�inu DOS`` (kot tudi pri nekaterih drugih
  dosovskih programih, ki te�ejo v za��itenem na�inu procesorja).

  Zgodnje razli�ice programa LOADLIN so v�asih potrebovale paket,
  imenovan REALBIOS.COM, ki je potreboval zagonski postopek s (skoraj)
  prazno disketo za preslikavo prekinitvenih vektorjev REALBIOS (preden
  je nalo�il katerikoli programski gonilnik). (Trenutne razli�ice niso
  pakirane skupaj s to datoteko, torej jo najverjetneje tudi ne
  potrebujejo.)

  [Jim Dennis]

3.11 Kje lahko dobim informacije o zdru�ljivosti z NFS?

  Informacije so delno pobrane iz izvrstnega spisa NFS HOWTO Nicolaia
  Langfeldta, ki je bil oktobra 1999 �e sve�.

  Ve�ina jeder razli�ice 2.2.x potrebuje vrsto popravkov za namestitev
  podsistema knfsd, ki ga vzdr�uje H. J. Lu, za u�inkovito (ali pa
  sploh) delovanje s stroji Sparc, IBM RS, Alpha in morda tudi drugimi.
  Ta paket je pravzaprav zbirka popravkov za izvorno kodo jedra.

  Obstaja tudi stre�nik, ki te�e v uporabni�kem prostoru. Sicer mu
  manjka podpora za zaklepanje oddaljenih datotek, a je preprostej�i za
  namestitev. Lahko je enako u�inkovit.

  Spisek URL-jev za stre�nik knfsd in uporabni�ki stre�nik je pri
  novej�ih izdajah jedra v datoteki Documentation/Changes.

  Za jedrni podsistem za podporo NFS obstaja tudi stre�nik CVS, kot tudi
  spletna stran o NFS na http://www.linuxnfs.sourceforge.org/, �eprav ta
  stran zahteva vnos gesla za dostop. Ustrezni URL-ji so na�teti v
  datoteki README.nfs na ftp://ftp.si.kernel.org/ in drugih arhivnih
  mestih jedra, skupaj z navodili za priklju�itev. Popravki so na
  ftp://ftp.varesearch.com/pub/kernel/latest/patches/.

  Arhivi izvorne kode uporabni�kega stre�nika in pripomo�kov zanj so
  trenutno na
  ftp://linux.mathematik.tu-darmstadt.de/pub/linux/people/okir/.

  Na po�tni listi linux-kernel se venomer porajajo pogovori o stanju
  podsistema NFS, za katerega se zdi, da se hitro spreminja.

3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?

  Da. Za okenski sistem X obstaja precej stre�nikov pisav True Type.
  Eden izmed njih je xfsft, katerega doma�a stran je na
  http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/. Tam so tudi navodila
  za prikrojitev.

  Ljudje tudi poro�ajo o uspehih z drugimi stre�niki pisav True Type. Z
  doma�e strani xfsft vodijo povezave tudi do teh.

  Podporo za pisave True Type lahko prevedete tudi neposredno v va�
  stre�nik X. Za podrobnosti spet poglejte na doma�o stran stre�nika
  xfsft.

3.13 Kako lahko za�enem Linux iz MS-DOS-a?

  �e LILO ne deluje in ima stroj name��en MS-DOS ali Microsoft Windows,
  vam lahko ostane ra�unalnik, ki se no�e zagnati. To se lahko zgodi
  tudi pri nadgradnji va�e distribucije Linuxa. Ponovna namestitev
  nalagalnika LILO je zadnja stvar, ki jo naredi namestitveni program.
  Kadar name��ate ali nadgrajujete Linux na stroj z dvojnim zaganjanjem,
  je zelo pomembno, da imate v bli�ini re�ilno disketo za MS-DOS ali
  Windows, da lahko izvedete FDISK /MBR. Potem lahko uporabite
  LOADLIN.EXE namesto nalagalnika LILO.

  Naslednja datoteka CONFIG.SYS je eden od mo�nih na�inov za klicanje
  LOADLIN.EXE in zagon MS-DOS-a ali Linuxa.
[menu]
menuitem=DOS, Dos Boot
menuitem=LINUX, Linux Boot

[LINUX]
shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro

[DOS]
STACKS = 0,0
rem Vsi ostali gonilniki za DOS se nalo�ijo tukaj.

  To ustvari menu, kjer lahko sko�ite neposredno na loadlin, �e preden
  se nalo�ijo vsi gonilniki MS-DOS-a.

  Poti in izbire so specifi�ne vsakemu posameznemu stroji in bi morale
  biti o�itno intuitivne tudi najbolj naklju�nemu opazovalcu. Glejte
  dokumentacijo za LOADLIN.EXE za izbire. Te so enake kot pri
  nalagalniku LILO in se tako ali tako le posredujejo jedru.

  [Jim Harvey]

3.14 Kako za�enem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?

  Takole:
   1. Naredite particijo s FDISK.EXE za OS/2 (ne s programom fdisk za
      Linux).
   2. Formatirajte to particijo pod OS/2, kot FAT ali kot HPFS. To je
      potrebno zato, da OS/2 ve, da je particija formatirana. (Ta korak
      ni nujno potreben pri OS/2 3.0 Warp.)
   3. Dodajte particijo v Boot Manager.
   4. Za�enite Linux in naredite datote�ni sistem na particiji (mkfs -t
      ext2 ali mke2fs). Zdaj lahko, �e �elite, uporabite fdisk v Linuxu
      in spremenite kodo nove particije na tip 83 (Linux Native) - to
      lahko pomaga nekaterim avtomati�nim skriptom poiskati pravo
      particijo.
   5. Namestite Linux na particijo.
   6. Namestite LILO na particijo Linuxa - ne na master boot record
      trdega diska. S tem namestite LILO na particijo Linuxa kot
      zagonski nalagalnik druge faze (za Boot Managerjem), ki bo zagnal
      jedro, dolo�eno v njegovi konfiguracijski datoteki. V datoteko
      /etc/lilo/config ali /etc/lilo.config napi�ite boot = /dev/hda2,
      kjer je /dev/hda2 zaganjalna particija.
   7. Prepri�ajte se, da je particija z Boot Managerjem ozna�ena kot
      aktivna, saj boste uporabljali Boot Manager za izbiro zaganjanja.

  Kup HOWTO-jev o ve�zagonskem nalaganju sistemov je na doma�i strani
  LDP, http://www.linuxdoc.org/.

3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS Windows?

  Poglejte Mini-HOWTO na to temo. Ta Mini-HOWTO trenutno ni vzdr�evan, a
  ga lahko dobite v ftp://www.linuxdoc.org/.
    _________________________________________________________________


4. Datote�ni sistemi, diski in pogoni

4.1 Kako naj prepri�am Linux, da bo delal z mojim diskom?

  �e je va� disk tipa IDE ali EIDE, preberite datoteko
  /usr/src/linux/drivers/block/README.ide (vklju�ena je v izvorno kodo
  jedra Linuxa), ki vsebuje veliko uporabnih nasvetov o diskih IDE.
  Veliko sodobnih krmilnikov tipa IDE dela preslikavo med ,,fizi�nimi``
  in ,,logi�nimi`` cilindri/glavami/sektorji.

  Do diskov SCSI dostopate s pomo�jo linearnih blo�nih �tevilk. BIOS si
  izmisli nekaj ,,logi�nih`` podatkov o cilindrih/glavah/sektorjih, da
  lahko disk deluje v DOS-u.

  BIOS, zdru�ljiv z IBM PC, navadno ne bo mogel dostopati do particij,
  ve�jih od 1024 logi�nih cilindrov in bo v najbolj�em primeru naredil
  zaganjanje Linuxa s programom LILO na tak�nih particijah
  problemati�no.

  Vseeno lahko tak�ne particije uporabite v Linuxu ali kak�nem drugem
  operacijskem sistemu, ki neposredno dostopajo do krmilnika.

  Priporo�eno je narediti vsaj eno particijo za Linux v celoti pod
  omejitvijo 1024 cilindrov in zaganjati sistem z nje. Ostale particije
  bodo potem delovale v redu.

  Videti je, da je nekaj te�av tudi z novej�imi pogoni Ultra-DMA.
  Podrobnosti ne vem, a postajajo zelo pogost problem na namestitvenih
  prireditvah, ki jih prireja skupina SVLUG. Ni� �udnega, �e lahko
  dobite 8 do 12 Gb pogone za 200 ali 300 US$.

  [Jim Dennis]

4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?

  V splo�nem je to zelo te�ko storiti na kateremkoli Unixu zaradi
  njihove ve�opravilne narave. Nekateri sicer razvijajo vra�anje datotek
  na datote�nem sistemu ext2fs, a ne veselite se prezgodaj.

  Obstaja nekaj programskih paketov, ki namestijo nove ukaze za brisanje
  in kopiranje. Z novimi ukazi se izbrisana datoteka prenese v poseben
  imenik - ,,ko� za smeti``. Od tam jo lahko vrnete, dokler se ko�
  avtomati�no ne izprazni (s procesom, ki te�e v ozadju).

  Namesto tega lahko preiskujete surovo diskovno napravo (raw disk
  device), ki vsebuje problemati�ni datote�ni sistem. To je te�ko delo.
  Za kaj takega morate biti izku�en uporabnik in povrhu �e root. Vendar
  je to mogo�e. Po�enite grep na surovi diskovni napravi, denimo:
grep -b 'bookmarks' /dev/hda

  �e podatki niso bili prepisani, bi jih morali biti sposobni obnoviti z
  urejevalnikom besedil.

  [Dave Cinege]

4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?

  Kopijo hierarhije imenikov ali popolnega datote�nega sistema na
  katerikoli nosilec lahko naredite s programoma GNU Tar ali cpio,
  standarnima pripomo�koma Unixa za te namene. Trenutno se zdi Tar bolj
  uporabljan, vklju�uje pa tudi izbire v ukazni vrstici za izdelavo
  stisnjenih, inkrementalnih rezervnih kopij ter kopij z ve� nosilci.
  Dokumentacija v obliki GNU Texinfo vsebuje vse informacije.

  Na Usenetu precej omenjajo tudi prosti program Amanda, katerega
  spletna stran je na naslovu http://www.amanda.org/.

  Obstaja tudi ve� komercialnih pripomo�kov za izdelavo rezervnih kopij.
  Pogosto so vklju�eni v komercialne distribucije.

4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?

  V MS-DOS-u uporabite program FIPS.EXE, vklju�en v ve�ino distribucij
  Linuxa.

  Nekaterim komercialnim distribucijam so prilo�eni tudi njihovi posebni
  programi za spreminjanje velikosti particij.

4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?

  Da. Obstaja program defrag, defragmenter za datote�na sistema ext2 in
  minix za Linux in za starej�i datote�ni sistem tipa ext. Dostopen je
  na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystems/defrag-0.70.tar.gz.

  Uporabniki datote�nega sistema ext2 lahko verjetno shajajo tudi brez
  defrag-a, saj vsebuje ext2 dodatno kodo, ki prepre�uje fragmentiranje
  diska tudi na zelo zasedenih diskih.

4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datote�ni sistem?

  Obi�ajno 3,5-pal�no disketo velike gostote formatirate takole:

$ fdformat /dev/fd0H1440
$ mkfs -t ext2 -m 0 /dev/fd0H1440 1440

  Za diskete velikosti 5,25 palca uporabite fd0h1200 in 1200 namesto
  1440. �e je disketa v pogonu ,,B``, pi�ite fd1 namesto fd0.

  Izbira ,,-m 0`` uka�e programu mkfs.ext2 naj ne rezervira prostora na
  disku za superuporabnika - navadno je zadnjih 10% rezerviranih za
  root-a.

  Prvi ukaz izvede nizko-nivojsko formatiranje. Drugi ukaz ustvari
  prazen datote�ni sistem. Disketo lahko mountate podobno kot particijo
  trdega diska in preprosto kopirate/premikate datoteke s cp, mv ipd.

  Pravila za imenovanje naprav so v splo�nem ista v vseh Unixih. Najdete
  jih v vodniku Installation and Getting Started Guide, ki ga je napisal
  Matt Welsh. (Glejte poglavje ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
  dokumentacijo?``.) Bolj podroben in tehni�en opis je v dokumentu Linux
  Allocated Devices, avtorja H. Petra Anvina, < [email protected]>. Ta spis
  je na voljo v obliki za LaTeX in ASCII v distribuciji izvorne kode
  jedra (verjetno v imeniku /usr/src/kernel/Documentation) kot
  devices.tex in devices.txt.

4.7 Ali Linux podpira navidezne datote�ne sisteme kot je RAID?

  Novej�a jedra Linuxa podpirajo programski RAID in bodo delovala z
  diskovnimi krmilniki RAID.

  Samodejni priklapljalnik (angl. automounter) za particije NFS je del
  ve�ine distribucij Linuxa.

  Poleg tega obstaja veliko projektov, povezanih z navideznimi
  datote�nimi sistemi. Eden izmed njih, Linux Logical Volume Manager, se
  nahaja na http://linux.msede.com/lvm/.

4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datote�nega sistema?

  Da. Eden teh datote�nih sistemov, ppdd, se arhivira na
  http://pweb.de.uu.net/flexsys.mtk/.

4.9 Dobivam grda sporo�ila o inodih, blokih in podobno

  Morda imate pokvarjen datote�ni sistem. Okvara je najbr� nastala zato,
  ker niste pravilno pripravili Linuxa na izklop (z ukazom shutdown)
  preden ste izklopili ali resetirali ra�unalnik. Najnovej�i program
  shutdown dobite na primer v paketu util-linux, ki je arhiviran na
  sunsite in tsx-11.

  �e imate sre�o, bo program fsck (ali e2fsck ali xfsck, kakor se pa� �e
  imenuje, �e nimate avtomatskega fsck-ja) lahko popravil va� datote�ni
  sistem. �e nimate sre�e, je datote�ni sistem uni�en in ga boste morali
  reinicializirati s programom mkfs (ali mke2fs ali mkxfs itd.) in
  prepisati podatke z varnostnih kopij.

  NB: Ne poskusite preverjati datote�nega sistema, ki je priklopljen v
  na�inu za branje/pisanje - to se nana�a tudi na korensko particijo, �e
  ob zagonu ne vidite napisa

VFS: mounted root ... read-only

4.10 Moje izmenjalno podro�je (swap) ne deluje.

  Ko zaganjate ra�unalnik (ali ro�no vklju�ujete izmenjalno podro�je),
  morate videti sporo�ilo

Adding Swap: NNNNk swap-space

  �e sploh ne vidite nobenega sporo�ila, vam verjetno manjka ukaz

swapon -av

  (ukaz, ki vklju�i izmenjevalno funkcijo) v datoteki /etc/rc.local ali
  /etc/rc.d/* (sistemski �tartni skripti), ali ste pozabili vpisati
  prave podatke v /etc/fstab, na primer:

/dev/hda2    none    swap    sw

  Lahko se vam prika�e sporo�ilo

Unable to find swap-space signature

  To pomeni, da ste pozabili pognati mkswap. Za podrobnosti glejte man
  mkswap; deluje zelo podobno kot mkfs.

  Ukaz free poleg koli�ine prostega pomnilnika izpi�e tudi:

            total       used       free
Swap:        10188       2960       7228

  [Andy Jefferson]

  Za podrobna navodila, kako nastaviti izmenjalno podro�je, glejte
  Installation-HOWTO.

4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?

  Program lilo (ne celotni paket LILO) uporablja izbiro -u v ukazni
  vrstici za odmestitev zagonskega nalagalnika LILO. Podati morate tudi
  ime naprave na katero ste namestili LILO, na primer:

lilo -u /dev/hda

  To na disk zapi�e izvorni glavni zagonski sektor, kakr�en je bil pred
  uporabo paketa LILO. Najde ga v datoteki /boot/boot.0300. �e ste LILO
  namestili na particijo kot sekundarni zagonski nalagalnik, denimo na
  /dev/hda1, lilo ponovno namesti izvorni zagonski sektor iz datoteke
  /boot/boot.0301. Za podrobnosti poglejte stran referen�nega priro�nika
  o lilo. Hvala Villyju Kruseju, da me je opomnil osve�iti ta odgovor.

  �e imate zgodnjo razli�ico paketa LILO, boste morali uporabiti
  nedokumentirani dosovski (MS-DOS 5.0 ali poznej�i, ali OS/2) ukaz
  FDISK /MBR. To bo obnovilo standardni glavni dosovski zagonski zapis
  (angl. Master Boot Record). �e imate DR-DOS 6.0, pojdite v FDISK na
  obi�ajen na�in in potem izberite izbiro za prepis glavnega zagonskega
  zapisa (,,Re-write Master Boot Record``).

  �e nimate MS-DOS-a ali DR-DOS-a, morate uporabiti zagonski sektor, ki
  ga je LILO shranil, ko ste ga prvi� in�talirali. Saj ste shranili to
  datoteko, kajne? Verjetno se imenuje boot.0301 ali kaj podobnega.
  Napi�ite

dd if=boot.0301 of=/dev/hda bs=445 count=1

  (ali /dev/sda, �e uporabljate disk SCSI). To lahko tudi pobri�e tudi
  va�o particijsko tabelo, zato pozor! �e ste obupani, lahko uporabite

dd if=/dev/zero of=/dev/hda bs=512 count=1

  To bo povsem pobrisalo va�o particijsko tabelo in zagonski sektor;
  potem lahko �e enkrat formatirate disk z va�im priljubljenim
  programom. Toda to bo naredilo tudi vsebino va�ega diska nedostopno -
  �e niste strokovnjak, boste izgubili vse podatke.

  Upo�tevajte, da DOS-ov MBR za�ene tisto (in le tisto!) particijo, ki
  je ozna�ena kot "aktivna". Morda boste morali uporabiti fdisk za
  pri�iganje in uga�anje zastavic aktivnosti na va�ih particijah.
  (Prevajal�eva opomba: Uporabite fdisk, da se boste povsem prepri�ali,
  da je dosovska particija res aktivna, preden storite karkoli iz tega
  poglavja. Zgodilo se mi je �e, da je bila particija z Linuxom aktivna,
  LILO odstranjen iz MBR, ra�unalnik pa ni zagnal nobenega sistema.)

4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem root?

  Sistemske klice za formatiranje diskete lahko izvedete le kot root, ne
  glede na morebitna druga�na dovoljenja za naprave /dev/fd0*. �e
  �elite, da bo katerikoli uporabnik lahko formatiral disketo, poskusite
  dobiti program fdformat2. Ta se izogne omejitvam tako, da te�e s
  setuid kot root.

4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu

  Glejte razdelek ,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.

4.14 Moj korenski datote�ni sistem lahko le berem!

  �e enkrat ga priklopite. �e je datoteka /etc/fstab pravilna, preprosto
  priklopite takole:

mount -n -o remount /

  �e je /etc/fstab napa�na, morate podati ime naprave in verjetno tudi
  njen tip, npr.:

mount -n -o remount -t ext2 /dev/hda2 /

  �e vas zanima, kako ste za�li v trenutno stanje, preberite razdelek
  ,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.

4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobri�em?

  V resnici nobena od datotek v imeniku /proc ne po�iva v njem - to so
  le ,,navidezne`` datoteke, ki jih naredi jedro, da vam da informacijo
  o sistemu. Zato tudi nobena od tamkaj�njih datotek ne zaseda prostora
  na disku.

  /proc/kcore je ,,vzdevek`` pomnilnika v va�em ra�unalniku. Velikost te
  datoteke je enaka kot velikost va�ega RAM-a in �e jo berete kot
  datoteko, bere jedro vsebino pomnilnika.

4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom

  Izbira v BIOS-u za dovolitev diskov z ve� kot 1024 cilindri je
  potrebna le za odpravo pomanjkljivosti PC-kompatibilnega BIOS-a in
  mora biti v Linuxu izklopljena. Starej�a jedra Linuxa morajo imeti
  izklopljene vse izbire ,,naprednega BIOS-a`` - vse, razen tiste o
  pregledovanju vodila za zaganjalne naprave (bus scanning for bootable
  devices).

4.17 Kje lahko najdem datote�ni sistem z dnevniki?

  Datote�ni sistem z dnevniki (angl. journalling file system), imenovan
  ,,Reiserfs``, so pravkar izdali v preizku�njo. Pravijo, da naredi
  Linux celo hitrej�i od Linuxa z name��enim datote�nim sistemom Ext2.

  Vsi podatki so dostopni prek http://devlinux.org/namesys.
    _________________________________________________________________


5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov

5.1 Kako prevedem programe?

  Ve�ina programja za Linux je napisana v C-ju in prevedena s
  prevajalnikom GNU C (GCC). GCC je del vsake distribucije Linuxa.
  Najnovej�a razli�ica prevajalnika, dokumentacija in popravki so
  dostopni na mestu ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.

  Programi, napisani v C++, se morajo prevesti s prevajalnikom GNU G++,
  ki je tudi vklju�en v distribucije Linuxa in dostopen na istem mestu
  kot GCC.

  Za gradnjo jeder razli�ice 2.0.x in poznej�ih boste potrebovali GCC
  razli�ice 2.7.2.x. Poskus prevajanja jedra Linuxa z drugim
  prevajalnikom, kot so GCC 2.8.x, EGCS, ali PGCC, lahko povzro�i
  te�ave, dokler razvijalci jedra ne spremenijo kode tako, da se bo
  pravilno prevedla tudi s prevajalniki, razli�nimi od GCC 2.7.2.x.

  Podatki o prevajalniku EGCS so na naslovu http://egcs.cygnus.com/.

  Vedite tudi, da v dana�njem �asu razvijalci jedra ne odgovarjajo na
  obvestila o hro��ih starej�ih jeder, pa� pa se osredoto�ajo na razvoj
  jeder 2.3.x in vzdr�evanje jeder 2.2.x.

  [J.H.M. Dassen, Axel Boldt]

5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?

  Na pravilno name��enem sistemu zahteva name��anje GNU-jevskega
  programskega paketa �tiri korake.
    * Z arhivom .tar.gz v imeniku /usr/src/, ali kjerkoli �e imate va�e
      izvorne datoteke, raz�irite in dearhivirajte paket z ukazom:
# tar zxvf package-name.tar.gz
    * Po�enite skript ./configure s katerimikoli argumenti, ki jih
      potrebujete, v najvi�jem imeniku arhiva izvorne kode. Izbire, ki
      jih prepozna configure so navadno vsebovane v datoteki INSTALL ali
      README.
    * Po�enite make. To bo zgradilo izvedljivi program (ali programe) iz
      izvorne kode in lahko traja nekaj minut ali nekaj ur, odvisno od
      hitrosti ra�unalnika in velikosti paketa.
    * Po�enite make install. To bo namestilo prevedene binarne datoteke,
      nastavitvene datoteke in vse knji�nice v ustrezne imenike.

5.3 Kje lahko dobim Javo?

  Paketa Java Developer's Kit (JDK) 1.2 in Java Runtime Environment
  (JRE) 1.2, ki ju razvijata Sun Microsystems in Blackdown Consulting,
  sta na http://java.sun.com/. Na naslovu
  http://www.blackdown.org/java-linux/mirrors.html je seznam stre�nikov
  za jemanje prek FTP.

  Dobite lahko tudi izvorno kodo, katere licenca je v lasti podjetja Sun
  Microsystems.

  Kaffee, razli�ica Jave s prosto izvorno kodo, je na
  http://www.transvirtual.com/products/.

  Doma�a stran prevajalnika za Javo Jikes podjetja IBM je na
  http://www10.software.ibm.com/developerworks/opensource/jikes.

  Za Linux obstaja tudi razli�ica brkljalnika HotJava, ki ga izdeluje
  Sun, glejte http://www.java.sun.com/products/hotjava/.

  Netscape Communicator prihaja z lastno razli�ico okolja za poganjanje
  Jave, zato imate za pregledovanje spletne javanske grafike morda �e na
  voljo razli�ico navideznega stroja in ustrezne knji�nice za Javo.
  Communicator lahko prenesete z http://www.netscape.com/.

5.4 Kako prenesem XXX na Linux?

  Unixa�ki programi se v splo�nem zelo lepo prena�ajo med razli�nimi
  Unixi. Preprosto upo�tevajte namestitvena navodila. �e ne veste
  odgovorov na nekatera vpra�anja med namestitvenim postopkom - in tudi
  ne veste, kako bi izvedeli - lahko ugibate, toda to pogosto privede do
  hro��atih programov. V tem primeru raje prosite koga drugega, da vam
  naredi prenos.

  �e imate BSD-jevski program, lahko poskusite z -I/usr/include/bsd in
  -lbsd na primernem mestu v prevajalskih vrsticah.

5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?

  Ld.so je dinami�ni nalagalnik knji�nic. V�asih je imela vsaka binarna
  datoteka, ki je uporabljala deljene knji�nice, na za�etku 3 Kb za�etne
  kode, ki je poiskala in nalo�ila deljene knji�nice. Dandanes je ta
  koda vsebovana v posebni deljeni knji�nici, /lib/ld.so, kjer jo lahko
  binarne datoteke najdejo. Tako porablja manj diskovnega prostora in jo
  lahko preprosteje nadgradimo.

  Knji�nico ld.so lahko dobite z mesta
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ in njegovih zrcalnih
  mest. V �asu nastanka teh PZV je zadnja razli�ica ld.so.1.9.5.tar.gz.

  /lib/ld-linux.so.1 je ista stvar za format ELF (glejte razdelek ,,Kaj
  je pravzaprav s tem ELF-om?``) in pride v istem paketu, kot nalagalnik
  za format a.out.

5.6 Kako nadgradim knji�nice, ne da bi sesul svoj sistem?

  Pozor: Preden za�nete izvajati ta postopek, morate imeti za vsak
  slu�aj pripravljeno re�ilno disketo. Lahko gre kaj narobe!

  Ta postopek je �e posebej te�ak, �e nadgrajujete zelo stare knji�nice,
  kot so libc4. V tem primeru morate obdr�ati libc4 na iste sistemu
  skupaj s knji�nicami libc5, saj jih lahko programi �e vedno
  potrebujejo. Isto velja za nadgradnjo knji�nic libc5 na �e novej�e
  knji�nice glibc2.

  Problem pri nadgradnji dinami�nih knji�nic je, da v trenutku, ko
  odstranite stare knji�nice, pripomo�ki, ki jih potrebujete pri
  nadgradnji na novo razli�ico knji�nic, ne delujejo ve�. Obstajajo
  na�ini, da se temu izognemo. Eden od na�inov je, da za�asno postavimo
  dodaten izvod pogonskih knji�nic, ki so v imeniku /lib/, v /usr/lib/,
  ali /usr/local/lib/, ali drug imenik, naveden v datoteki
  /etc/ld.so.conf.

  Primer: Pri nadgradnji knji�nic libc5 so lahko imena datotek v imeniku
  /lib/ videti takole:

libc.so.5
libc.so.5.4.33
libm.so.5
libm.so.5.0.9

  To so knji�nice za C in matemati�ne knji�nice. Prepi�ite jih v drug
  imenik, naveden v /etc/ld.so.conf, kot je, denimo, /usr/lib/.

# cp -df /lib/libc.so.5* /usr/lib/
# cp -df /lib/libm.so.5* /usr/lib/
# ldconfig

  Prepri�ajte se, da boste pognali ldconfig in s tem osve�ili nastavitev
  knji�nic.

  Datoteki libc.so.5 in libm.so.5 sta simbolni povezavi na resni�ni
  knji�ni�ni datoteki. Ko nadgrajujete, se nove povezave ne bodo
  ustvarile, �e imate �e vedno stare, razen, �e uporabite zastavico -f
  ukaza cp. Zastavica -d ukaza cp bo prepisala simbolno povezavo samo,
  in ne datoteke, na katero ka�e.

  �e morate neposredno prepisati povezavo na knji�nico, uporabite
  zastavico -f ukaza ln.

  Na primer, za prepis novih knji�nic �ez stare, poskusite tole. Najprej
  naredite simbolno povezavo na nove knji�nice, potem prepi�ite
  knji�nice in povezave na njih v imenik /lib/, z naslednjimi ukazi:

# ln -sf ./libm.so.5.0.48 libm.so.5
# ln -sf ./libc.so.5.0.48 libc.so.5
# cp -df libm.so.5* /lib
# cp -df libc.so.5* /lib

  Spet po prepisu knji�nic ne pozabite pognati programa ldconfig.

  �e ste zadovoljni s pravilnim delovanjem novega sistema, lahko
  odstranite za�asne izvode starih knji�nic z imenika /usr/lib/, ali
  kamorkoli ste jih �e skopirali.

5.7 Je �e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?

  Najprej poglejte na ,,zemljevid programja za Linux``, Linux Software
  Map, na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-software-map
  in na druge arhive za FTP. Na spletnem naslovu
  http://www.boutell.com/lsm/ je iskalnik.

  Glejte mesta za FTP iz razdelka ,,Kako lahko dobim stvari za Linux po
  FTP-ju?``. Najprej poi��ite klju�ne besede v datotekah ls-lR ali
  INDEX.

  Poglejte tudi v ,,zemljevid projektov za Linux``, Linux Projects Map,
  ftp://ftp.ix.de/pub/ix/Linux/docs/Projects-Map.gz.

  Na spletnem naslovu http://lfw.linuxhq.com/ je tudi iskalnik stvari za
  Linux po arhivih FTP.

  Poglejte tudi spletno stran Freshmeat, na kateri so vsak dan
  objavljene novosti za Linux. Najdete jo na http://www.freshmeat.net/;
  zares je kul, �eprav logotip spominja na ma�jo hrano. (Glejte razdelek
  ,,Kak�na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?``.)
  Freshmeat je pravzaprav stran s kazalom, ki se venomer osve�uje s
  podatki o novih ali osve�enih programih za Linux.

  �e ne najdete ni�esar, lahko prenesete izvorno kodo programa in ga
  sami prevedete. Glejte razdelek ,,Kako prenesem XXX na Linux?``. �e
  gre za velik programski paket, ki potrebuje nekaj prilagoditev,
  po�ljite sporo�ilo v comp.os.linux.development.apps.

  Ko prevedete ve�ji program, ga, prosim, uvrstite v enega ali ve� FTP
  arhivov in obvestite javnost s sporo�ilom v comp.os.linux.announce
  (po�ljite va�e sporo�ilo na < [email protected]>).

  Mo�no je, da je �e kdo napisal prosto verzijo uporabnega programa, ki
  ga potrebujete. Navodila za iskanje izvorne kode najdete v PZV
  novi�arske skupine comp.sources.wanted.

5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na moji 386?

  Da, �e to ni jedro.

  Izbira -m486 prevajalnika GCC, ki se uporablja za prevajanje
  izvedljivih datotek za procesorje x486, zgolj spremeni dolo�ene
  optimizacije. Rezultat so nekoliko ve�je binarne datoteke, ki te�ejo
  nekoliko hitreje na 486. �e vedno delujejo na 386, �eprav res malo
  po�asneje.

  Jedro Linuxa od razli�ice 1.3.35 naprej uporablja posebne ukaze
  procesorja 486 ali Pentium, �e je prevedeno posebej za 486 ali
  Pentium. Tako prevedenega jedra torej ne morete uporabiti na
  procesorju 386.

  GCC lahko nastavite za delo s 386 ali 486; edina razlika je v tem, da
  nastavitev za 386 privzame izbiro -m386, nastavitev za 486 pa -m486. V
  obeh primerih lahko to prekli�ete ob posameznem prevajanju ali s
  spremembo datoteke /usr/lib/gcc-lib/i*-linux/n.n.n/specs.

  Obstaja alfa verzija prevajalnika GCC, ki zna napraviti optimizacije
  za 586, vendar je precej nezanesljiva, posebej pri nastavitvah za
  velike optimizacije. GCC za Pentium najdete na
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ALPHA/pentium-gcc. Priporo�am raje
  uporabo navadnega GCC za 486; govori se, da uporaba izbire -m386
  izdela kodo, ki je bolj�a za Pentium ali je vsaj malo kraj�a.

5.9 Kaj naredi gcc -O6?

  Trenutno isto kot -O2 (GCC 2.5) ali -O3 (GCC 2.6, 2.7). Katerokoli
  �tevilo, ve�je od tega, naredi trenutno isto stvar. Datoteke Makefile
  novej�ih jeder uporabljajo izbiro -O2, in verjetno bi jo morali
  uporabljati tudi vi.

5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?

  Te datoteke so v imenikih /usr/include/linux in /usr/include/asm.
  Vendar morata biti to pravzaprav simbolni povezavi do izvorne kode
  jedra v imeniku /usr/src/linux, ne prava imenika. Navadno so glave
  jedra v imeniku /usr/src/kernel*/.

  �e nimate izvorne kode jedra, jo nekje dobite; glejte razdelek ,,Kako
  nadgradim/prevedem svoje jedro?``.

  Potem uporabite ukaz rm, da odstranite vse smeti, in ukaz ln za
  ustvarjanje povezav:

$ rm -rf /usr/include/linux /usr/include/asm
$ ln -sf /usr/src/linux/include/linux /usr/include/linux
$ ln -sf /usr/src/linux/include/asm /usr/include/asm

  /usr/src/linux/include/asm je simbolna povezava na imenik asm-<arch>.
  Ta je odvisen od strojne zasnove ra�unalnika. �e ste pravkar
  odpakirali va�e drevo izvorne kode jedra, morate uporabiti make
  symlinks. Opazili boste tudi, da morate morda pri novem jedru napisati
  make config. S tem naredite datoteko linux/autoconf.h.

5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporo�ila o napakah

  Glejte prej�nje vpra�anje glede datotek z glavami.

  Spomnite se, da morate pri uporabi popravkov vedno uporabiti izbiro
  -p0 ali -p1; sicer se lahko popravki uporabijo povsem napa�no. Za
  podrobnosti glejte priro�nik za program patch (man patch).

  Sporo�ilo povezovalnika o neprepoznani izbiri -qmagic

ld: unrecognized option `-qmagic'

  pomeni, da morate dobiti novej�i povezovalnik z mesta
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ v datoteki
  binutils-2.8.1.0.1.bin.tar.gz.

5.12 Kako naredim deljeno knji�nico?

  Za format ELF, takole:

$ gcc -fPIC -c *.c
$ gcc -shared -Wl,-soname,libfoo.so.1 -o libfoo.so.1.0 *.o

  Za format a.out, vzemite arhiv tools-n.nn.tar.gz z naslova
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/src/. V arhivu je
  dokumentacija, ki vam pove, kaj storite. Upo�tevajte, da so deljene
  knji�nice za format a.out zelo ko�ljiva zadeva. Razmislite o
  nadgradnji va�ih knji�nic na deljene knji�nice tipa ELF. Glejte
  ELF-HOWTO na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.

  Pogost vzrok velikih izvedljivih datotek s prevajalnikom za ELF
  (glejte razdelek ,,Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?``) je neobstoj
  ustreznih povezav .so na knji�nice, ki jih imate. Za vsako knji�nico
  kot npr. libc.so.5.2.18, ki jo imate, mora obstajati ustrezna
  povezava, kot npr. libc.so. Ustvarite jo nekako takole:

# ln -sf libc.so.5.2.18 libc.so

  S prevajalnikom za a.out je pogost vzrok prevelikih izvedljivih
  datotek povezovalnikova (prevajalnikova) zastavica -g. Ta naredi
  (poleg razhro��evalne informacije v izhodni datoteki) tudi program, ki
  je povezan stati�no, torej program, ki vsebuje kopijo C-jevske
  knji�nice, namesto reference na njo.

  Ostale stvari, vredne preiskave, sta optimizacijske izbiri -O in -O2
  (glejte dokumentacijo prevajalnika GCC) in izbira -s (ali ukaz strip),
  ki pobri�e podatke o simbolih iz izvedljive datoteke (in s tem
  onemogo�i razhro��evanje).

  Morda si boste za�eleli uporabiti povezovalnikovo izbiro -N pri zelo
  majhnih izvedljivih datotekah (skupaj z -N manj�ih od 8 Kb), a tega
  raje ne po�nite, �e ne razumete posledi�ne spremembe v delovanju, in
  definitivno nikoli pri prevajanju demonov.

5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?

  Podobno kot Unixov ve�opravilni model s procesi heavyweight, ki je
  seveda del standardnega jedra Linuxa, obstaja tudi ve� izvedb procesov
  tipa lightweight ali niti. Novej�a jedra udejanjajo model niti
  imenovan kthreads. Poleg tega so za Linux dostopni �e naslednji
  paketi:
    * Knji�nica GNU glibc2 za Linux ima mo�nost podpore niti. Arhiv je
      dostopen z istega mesta, kot glibc2, ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.
    * Na mestu ftp://sipb.mit.edu/pub/pthread/ ali
      ftp://ftp.ibp.fr/pub/unix/threads/pthreads/. Dokumentacije ni v
      paketu, a je dostopna na svetovnem spletu na strani
      http://www.mit.edu:8001/people/proven/home_page.html. Novej�e
      knji�nice libc za Linux vsebujejo izvorno kodo pthreads.
      GNU-jevski prevajalnik za programski jezik Ada na
      ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/devel/lang/ada/gnat-3.01-linux+elf
      .tar.gz vsebuje binarne datoteke, narejene iz te izvorne kode.
    * QuickThreads, paket, objavljen na
      ftp://ftp.cs.washington.edu/pub/qt-001.tar.Z. Ve� podatkov najdete
      v tehni�nem poro�ilu, dostopnim na istem mestu kot
      ftp://ftp.cs.washington.edu/tr/1993/05/UW-CSE-93-05-06.PS.Z.
    * Zelo minimalna izvedba je lwp, dostopen na
      ftp://gummo.doc.ic.ac.uk/rex.
    * Izvedba Ade na ftp://ftp.cs.fsu.edu:/pub/PART. Ta je zanimiva
      predvsem zato, ker vsebuje veliko postscriptnih �lankov, ki so
      uporabni, �e �elite izvedeti ve� o nitih. Ni neposredno uporabna v
      Linuxu.

  Za podrobnosti, prosim, stopite v stik z avtorji posameznih paketov.

5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?

  V GNU-jevski prevajalnik za C (gcc), ki se uporablja na sistemih tipa
  Linux, je vgrajena bolj ali manj enaka funkcionalnost. Izpis ve�ine
  uporabnih opozoril dobite z uporabo izbire -Wall. Za ve� informacij
  berite priro�nik za GCC (v Emacsu napi�ite control-h in potem i in
  izberite poglavje o GCC).

  Obstaja prosto dostopen program imenovan lclint, ki dela isto stvar,
  kot standardni lint. Najave in izvorna koda so dostopni na
  ftp://larch.lcs.mit.edu/pub/Larch/lclint, na svetovnem spletu glejte
  stran http://larch-www.lcs.mit.edu:8001/larch/lclint.html.

5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?

  Kermit se raz�irja s pravicami raz�irjanja, ki se razlikujejo od GPL.
  Izvorna koda in nekatere izvedljive datoteke so dostopne na
  ftp://kermit.columbia.edu/.

  Spletna stran projekta Kermit na Columbia University je na naslovu
  http://www.columbia.edu/kermit/.

5.17 V Linuxu �elim uporabljati kabelski modem

  Spletna stran CablemodemInfo in xDSL na http://www.cablemodeminfo.com/
  ima razdelek, posve�en Linuxu.
    _________________________________________________________________


6. Re�itve razli�nih pogostih problemov

6.1 Povezava PPP ob po�iljanju velikih datotek zamre

  Videti je, da se to pojavi zaradi nekak�ne prekora�itve vmesnega
  pomnilnika ob po�iljanju na stre�nike z Windows NT. Ker imajo modemi,
  ki so le za Windows, del svoje programske opreme vgrajen v operacijski
  sistem, lahko protokoli, ki jih uporabljajo stre�niki NT, ostanejo
  lastni�ki, celo na ravni TCP/IP. Vendar trenutno (jesen 1999) ni
  informacij, ki bi to potrjevale.

  Kakorkoli �e, uporabniki se pogosteje prito�ujejo o tej te�avi. Videti
  je, da se ne pojavlja ob jemanju datotek, le ob po�iljanju dalj�ih
  datotek, dalj�ih od dolo�ene, in ne vedno dolo�ljive, velikosti.
  Te�ave se pojavljajo z novej�o in hitrej�o strojno opremo. Obstajajo
  tudi poro�ila, da nastavitev vrednosti MTU in MRU pod 1.500 odpravi to
  te�avo. �e je kdorkoli imel te te�ave in jih je uspe�no re�il, naj,
  prosim, obvesti vzdr�evalca tega spiska PZV.

6.2 Ukaz free izvr�e jedro (dumps core)

  V Linuxu 1.3.57 in poznej�ih se je format datoteke /proc/meminfo
  spremenil tako, da ga izvedba programa free ne razume ve�.

  Poi��ite najnovej�o razli�ico z mesta
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Status/ps/procps-0.99.tgz.

6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?

  To se verjetno nana�a tudi na druge brkljalnike. V menuju
  Preferences/Navigator nastavite va�o doma�o stran na datoteko
  ~/.netscape/bookmarks.html. Na primer, �e je va�e uporabni�ko ime
  ,,smith``, nastavite doma�o stran na:
file://home/smith/.netscape/bookmarks.html

  Tak�na nastavitev vam bo ob zagonu Netscapea prikazala lepo urejen
  (�eprev morda dolg) seznam vseh zaznamkov. Datoteka se samodejno
  osve�i vsaki�, ko dodate, pobri�ete, ali obi��ete katero od
  zaznamovanih strani.

6.4 Ra�unalnik ka�e napa�en �as

  V va�em ra�unalniku sta dve uri. Strojna ura (CMOS) te�e tudi, ko je
  ra�unalnik ugasnjen in se uporablja pri zagonu sistema in v DOS-u (�e
  ga uporabljate). V Linuxu pa skrbi za obi�ajni sistemski �as, ki ga
  prika�ete in spremenite z ukazom date, jedro.

  Z ukazom /sbin/clock (v mnogih distribucijah se dandanes imenuje
  hwclock) lahko pogledate �as v CMOS-u in uskladite prvo ali drugo uro
  - glejte man 8 clock ali man 8 hwclock.

  Obstaja ve� programov, ki popravijo eno ali obe uri s sistemati�nim
  popravljanjem ali prek omre�ja. Morda so nekateri od njih �e name��eni
  na va�em sistemu. Glejte adjtimex (popravki), netdate in getdate
  (preprosto pogleda na uro prek omre�ja) ali xntp (natan�en omre�ni
  �asovni demon z veliko lastnostmi).

6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.

  Tako je. Ta mo�nost je namenoma onemogo�ena v jedru Linuxa, saj
  skripti, ki se izvajajo pod tujim ra�unom, skoraj vedno predstavljajo
  varnostno luknjo. Sudo in SuidPerl lahko ponudita ve� varnosti kot
  skripti ali izvedljive datoteke Setuid, posebej, �e so poganjalna
  dovoljenja omejena na dolo�eno uporabni�ko �tevilko ID ali skupinsko
  �tevilko ID.

  �e vas zanima zakaj so skripti setuid varnostna luknja, preberite PZV
  (FAQ) skupine comp.unix.questions.

6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporo�i free, se manj�a

  Podatek ,,free``, ki ga izpi�e ukaz free, ne vklju�uje pomnilnika,
  uporabljanega kot diskovni predpomnilnik - vidite ga v stolpcu
  ,,buffers``. �e vas zanima, koliko pomnilnika je zares prostega,
  se�tejte obe �tevilki - novej�e razli�ice ukaza free izpi�ejo dodatno
  vrstico s tem podatkom.

  Diskovni predpomnilnik hitro raste takoj po zagonu Linuxa. Ko nalagate
  �edalje ve� programov in uporabljate �edalje ve� datotek, se njihova
  vsebina shranjuje v predpomnilnik. �ez nekaj �asa se poraba
  predpomnilnika stabilizira.

6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upo�asni

  To je pogost simptom onemogo�enega predpomnenja dodatnega pomnilnika.
  Natan�na diagnoza je odvisna od va�e mati�ne plo��e.

  V�asih morate dovoliti predpomnenje (cache) dolo�enih podro�ij v
  nastavitvah BIOS-a. Glejte v CMOS-evo nastavitev in poglejte, ali
  obstaja izbira predpomnenja novega pomnilnika, ki je trenutno
  izklopljena. Vse ka�e, da je to najbolj pogosto pri 486.

  V�asih mora biti RAM v to�no dolo�enih slotih, sicer predpomnenje ne
  deluje.

  V�asih morate predpomnenje nastaviti s posebnimi stikalci.

  Nekatere mati�ne plo��e ne predpomnijo vsega RAM-a, �e imate ve� RAM-a
  na koli�ino predpomnilnika, kot predvideva strojna oprema. Navadno bo
  celih 256 Kb velik predpomnilnik re�il tak problem.

  �e ste v dvomih, poglejte priro�nik va�e mati�ne plo��e. �e zaradi
  neprimerne dokumentacije �e vedno ne morete odpraviti problema, lahko
  po�ljete sporo�ilo z vsemi podrobnostmi v skupino
  comp.os.linux.hardware - navedite izdelovalca, oznako modela, datum
  izdelave, itd., tako, da se bodo lahko drugi uporabniki Linuxa
  izogibali teh plo��.

6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.

  Verjetno uporabljate sen�na gesla (shadow passwords) in programe za
  obi�ajna gesla.

  �e je tako, morate dobiti ali prevesti sen�ne razli�ice problemati�nih
  programov. Vrsta sen�nih programov je (med drugim) na naslovu
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/sources/usr.bin/shadow/. Izvedljive
  datoteke boste verjetno na�li na
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/binaries/usr.bin/.

6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.

  Verjetno imate enak problem in re�itev kot v razdelku ,,Nekateri
  programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.``, z dodatnim trikom:

  �e uporabljate sen�na gesla, morate v vsako polje za geslo v datoteki
  /etc/passwd dodati �rko x ali zvezdico. Program, ki ne ve za sen�na
  gesla, tako ne bo mislil, da gre za ra�un brez gesla in ga vsakomur
  dovolil uporabljati.

6.10 Moj ra�unalnik deluje zelo po�asi, ko uporabljam GCC/X/...

  Najbr� imate premalo pravega pomnilnika. �e imate manj pomnilnika kot
  programov, ki te�ejo naenkrat, bo Linux namesto pomnilnika uporabljal
  va� trdi disk in grozno mlel. Re�itev je v tem primeru nakup dodatnega
  pomnilnika ali pa poganjanje manj stvari naenkrat. Nekaj pomnilnika
  lahko dobite tudi s tem, da uporabljate jedro z manj vklju�enih
  nastavitev. Glejte razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.

  Koli�ino trenutno uporabljenega pomnilnika in/ali izmenjalnega
  podro�ja lahko ugotovite z ukazom free ali tako, da napi�ete

$ cat /proc/meminfo

  �e je va�e jedro nastavljeno za uporabo pomnilni�kega diska (ramdisk),
  je to verjetno izguba prostora in lahko povzro�i upo�asnjenje zadev.
  Uporabite LILO ali rdev, da poveste jedru, da no�ete pomnilni�kega
  diska (glejte dokumentacijo o LILO ali napi�ite man rdev).

6.11 Prijavim se lahko le kot root.

  Verjetno imate kak�ne probleme s pravicami ali pa imate datoteko
  /etc/nologin.

  V drugem primeru dodajte ukaz rm -f /etc/nologin v va� prijavni skript
  /etc/rc.local ali /etc/rc.d/*.

  V prvem primeru preverite dovoljenja va�e ukazne lupine in vseh
  datotek, ki se pojavljajo o sporo�ilih o napakah in tudi imenikov, ki
  vsebujejo te datoteke vse do (vklju�no) korenskega imenika.

6.12 Moj zaslon je poln �udnih znakov namesto �rk.

  Verjetno ste po pomoti hoteli izpisati kak�ne binarne podatke. Za
  popravilo nastavitev zaslona napi�ite (na slepo) echo '\033c'. Veliko
  distribucij Linuxa vsebuje ukaz reset, ki stori to.

  �e to ne pomaga, poskusite z neposrednim ube�nim ukazom zaslonu.

$ echo <Ctrl-V><Ctrl-O>

  To vzpostavi privzeto pisavo konzole Linuxa. Spomnite se dr�ati tipko
  Control in potem vtipkati �rko V ipd. Zaporedje

$ echo <Ctrl-V><Esc>c

  povzro�i popolno resetiranje zaslona. �e so po izpisu binarne datoteke
  ostali v ukazni vrstici podatki, pritisnite nekajkrat Ctrl-C, s tem
  dobite prazno ukazno vrstico.

  [Bernhard Gabler]

6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga popravil

  Za�enite sistem z re�ilne diskete ali disket, npr. para boot- in
  root-disk v namestitvenem podimeniku distribucij Slackware.

  Obstajata tudi dva paketa tipa ,naredi-sam` za izdelavo re�ilnih
  disket na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Recovery. Ta dva
  paketa sta bolj�a mo�nost, saj vsebujeta svoje jedro in ne boste imeli
  problemov z manjkajo�imi napravami, datote�nimi sistemi in podobno.

  Pojdite v pozornik ukazne lupine in priklopite disk s podobnim ukazom:

$ mount -t ext2 /dev/hda1 /mnt

  Va� datote�ni sistem je zdaj pripravljen v imeniku /mnt in lahko
  odpravite problem. Ne pozabite odklopiti trdega diska pred ponovnim
  zagonom ra�unalnika (pred tem spremenite imenik v korenskega s cd /
  ali kam drugam, sicer bo umount sporo�il, da je disk zaseden).

6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!

  Ne, niste je. O�itno ste novinka v svetu Unixa in morate prebrati
  dobro knjigo, da boste ugotovili, kako zadeve delujejo. Namig:
  zmo�nost brisanja datotek pod Unixom je odvisna od pisalnega
  dovoljenja za imenik, v katerem so.

6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.

  Najprej se prepri�ajte, da imate pravilno nastavljen port /dev/lp*.
  IRQ (�e obstaja) in naslov porta morata ustrezati nastavitvam na
  tiskalni�ki kartici. Morali bi biti sposobni izpisa datoteke direktno
  na tiskalnik, npr.:

$ cat datoteka >/dev/lp1

  �e ukaz lpr vra�a sporo�ila kot je ,,myname@host: host not found``,
  lahko to pomeni, da zaprtozan�ni vmesnik protokola TCP/IP, lo, napa�no
  deluje. Podpora zaprte zanke je prevedena v ve�ino distribucij jedra.
  Preverite nastavitev vmesnika z ukazom ifconfig. Po internetnem
  dogovoru je omre�no �tevilo (network number) 127.0.0.0 in lokalni
  naslov sistema za IP 127.0.0.1. �e je vse nastavljeno pravilno, se
  lahko pove�ete z lastnim ra�unalnikom z ukazom telnet in dobite
  prijavni pozornik.

  Preverite, da /etc/hosts.lpd vsebuje ime va�ega ra�unalnika.

  �e ima va� stroj lpd, ki se zaveda omre�enosti, kot tisti, ki pride
  poleg LPRng, se prepri�ajte, da je datoteka /etc/lpd.perms pravilno
  nastavljena.

  Poglejte tudi spis Printing-HOWTO, glejte razdelek ,,Kje lahko dobim
  HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.

6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napa�en datum

  V programu clock (pogosto je v imeniku /sbin) je hro��, ki narobe
  upo�teva �asovne pasove, pome�a sekunde in minute ali nekaj takega.
  Poi��ite novo razli�ico.

6.17 Kako prepri�am LILO, da za�ene sliko jedra?

  V jedrih od razli�ice 1.1.80 naprej je komprimirana slika jedra, ki jo
  mora najti LILO, v datoteki arch/i386/boot/zImage, ko jo zgradite,
  pozneje pa se navadno naseli v imenik /boot. Datoteka /etc/lilo.conf
  bi se morala sklicevati na simbolno povezavo, ne na pravo sliko jedra.

  Ta sprememba je nastala zato, ker je z istega drevesa izvorne kode
  la�je graditi razli�ice za ve� razli�nih procesorjev.

6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA

  Moduli za uporabo kartice PCMCIA, ki se nahajajo v
  /lib/modules/<razli�ica>/pcmcia, kjer je <razli�ica> �tevilka
  razli�ice jedra, uporabljajo informacijo o nastavitvi, ki je
  specifi�na le tej sliki jedra. Moduli PCMCIA ne bodo delovali z drugo
  sliko jedra. Ko nadgrajujete jedro, morate nadgraditi tudi programske
  module kartic PCMCIA.

  Ko nadgrajujete s starej�ih jeder, se prepri�ajte, da imate najnovej�o
  razli�ico izvajalnih knji�nic, paketa modutils in tako naprej. Za
  podrobnosti poglejte datoteko Documentation/Changes v drevesu z
  izvorno kodo jedra.

  Pomembno: �e uporabljate storitve kartic PCMCIA, v nastavitvenem
  menuju za prikrojitev jedra ne omogo�ite podporo omre�nim
  napravam/�epnim in prenosnim adapterjem (angl. ,,Network device
  support/Pocket and portable adapters``), saj bo pri�lo do spora z
  moduli v storitvah kartic (angl. Card Services).

  Poznavanje modulskih odvisnosti PCMCIA starega jedra je uporabno.
  Morate jih spremljati. Na primer, �e je va�a kartica PCMCIA odvisna od
  znakovne naprave na zaporednih vratih, ki se v starem jedru nalo�i kot
  modul, morate zagotoviti, da bo modul za zaporedna vrata dostopen tudi
  za novo jedro in module PCMCIA.

  Tukaj opisani postopek je malce neroden, vendar je mnogo preprosteje
  prera�unati modulske odvisnosti iz �istega za�etka in preveriti, da se
  nadgrajevani moduli res nalo�ijo tako, da so zadovoljne tako naprave
  PCMCIA, kot naprave drugih tipov. Sodobna jedra vklju�ujejo ne�teto
  modulskih izbir - preve�, da bi jim lahko sledili. Ti koraki
  uporabljajo obstoje�e modulske odvisnosti, kolikor je to mogo�e,
  namesto, da bi od vas zahtevali, da premislite o novih.

  Vendar ta postopek na ra�una primerov, ko so modulske odvisnosti neke
  razli�ice jedra nezdru�ljive z odvisnostmi druge razli�ice. V teh
  primerih boste morali sami nalo�iti module z ukazom insmod ali pa
  prirediti modulske odvisnosti v datoteki /etc/conf.modules. Datoteka
  Documentation/modules.txt v izvorni kodi jedra vsebuje dober opis
  uporabe nalo�ljivih modulov jedra in modulskih pripomo�kov kot so
  insmod, modprobe in depmod. Ta datoteka opisuje tudi priporo�en
  postopek ugotavljanja odlik, ki bi jih radi vklju�ili v pritajeno
  jedro, in odlik, ki bi jih radi zgradili kot module.

  V bistvu morate ob name��anju novega jedra slediti tem korakom.
    * Pred gradnjo novega jedra si zapi�ite izpis programa lsmod, ki
      na�teva modulske odvisnosti, kot jih trenutno uporablja va�
      sistem. Na primer, del izhoda programa lsmod je lahko videti
      takole:

memory_cs          2            0
ds                 2    [memory_cs]     3
i82365             4            2
pcmcia_core        8    [memory_cs ds i82365]   3
sg                 1            0
bsd_comp           1            0
ppp                5    [bsd_comp]      0
slhc               2    [ppp]   0
serial             8            0
psaux              1            0
lp                 2            0
Module         Pages    Used by

      To vam, na primer, da modul memory_cs potrebuje �e prej nalo�ena
      modula ds in pcmcia_core. Ne pove pa vam, da morate ob zagonu
      sistema zaradi prepre�evanja prera�unavanja modulskih odvisnosti,
      imeti tudi standardne module serial, lp, psaux in druge, da
      prepre�ite napake, ko z insmod vklju�ujete podprograme pcmcia. V
      datoteki /etc/modules boste izvedeli, katere module sistem
      trenutno nalaga in v kak�nem vrstnem redu. Shranite izvod te
      datoteke za poznej�a sklicevanja, dokler nimate uspe�no name��enih
      modulov novega jedra. V datoteko shranite tudi izhod pripomo�ka
      lsmod, na primer z ukazom:

lsmod >lsmod.old-kernel.output

    * Zgradite novo jedro in namestite zagonsko sliko, bodisi zImage
      bodisi bzImage, na disketo. Za to pojdite na imenikarch/i386/boot
      (�e nimate klona Intela, popravite imenik za va�o arhitekturo),
      in, z disketo v disketniku, izvedite ukaz:

dd if=bzImage of=/dev/fd0 bs=512

      To predpostavlja, da gradite jedro z ukazom ,,make bzImage`` in da
      je va� disketnik /dev/fd0. To na disketo zapi�e zagonsko sliko
      jedra in vam dovoljuje, da preizkusite novo jedro ne da bi
      prepisali obstoje�ega, ki ga LILO za�ene s trdega diska.
    * Za�enite jedro z diskete in se prepri�ajte, da deluje.
    * Ko sistem poganja novo jedro, prevedite in namestite trenutno
      razli�ico paketa PCMCIA Card Services, ki ga najdete na
      metalab.unc.edu in na drugih arhivnih mestih za Linux. Preden
      namestite pripomo�ke Card Services, spremenite ime datotek
      /sbin/cardmgr in /sbin/cardctl v /sbin/cardmgr.old in
      /sbin/cardctl.old. Stari razli�ici teh pripomo�kov nista
      zdru�ljivi z zamenjavama, ki ju namesti Card Services. Tako boste
      lahko v primeru te�av obnovili prvotno stanje. Ko prikrojujete
      Card Services z ukazom "make config", se prepri�ajte, da gradbeni
      skripti vedo, kje najdejo nastavitve jedra, z ugotavljanjem
      informacij iz teko�ega jedra ali s sporo�ilom gradbenemu postopku
      o mestu novega jedra v drevesu izvorne kode. Korak "make config"
      bi se moral kon�ati brez napak. Namestitev modulov paketa Card
      Services jih odlo�i v imenik
      /lib/modules/<razli�ica-novega-jedra>/pcmcia.
    * Ponovno za�enite sistem in poglejte katere, �e sploh, naprave
      PCMCIA delujejo. Preverite tudi, da deluje vsa strojna oprema, ki
      ni PCMCIA. Verjetno nekaj naprav �e ne bo delovalo. Uporabite
      lsmod in ugotovite module, ki jih je jedro nalo�ilo ob zagonu, ter
      primerjajte ta podatek z izpisom modulov, ki jih je nalagalo staro
      jedro, ki ste ga shranili v prvem koraku postopka. (�e niste
      shranili izpisa lsmod za staro jedro, se vrnite in ponovno
      za�enite staro jedro, ter shranite ta izpis.)
    * Ko so vsi moduli pravilno nalo�eni, lahko zamenjate sliko starega
      jedra z novo. To bo najverjetneje datoteka, na katero bo kazala
      simbolna povezava /vmlinuz. Ne pozabite osve�iti zagonskega
      sektorja tako, da po namestitvi slike jedra na trdem disku
      po�enete ukaz lilo.

  Poglejte tudi vpra�anja ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?`` in
  ,,Modprobe can't locate module XXX, in podobna sporo�ila``.
    _________________________________________________________________


7. Kako naredim to ali izvem ono?

7.1 Kako vem, �e lahko moj notesnik poganja Linux?

  Na to vpra�anje ni dolo�nega odgovora, saj se strojna oprema
  notesnikov nenehno razvija in usposobitev zaslona X, zvoka, vmesnikov
  PCMCIA, modema in tako naprej lahko zahteva precej napora.

  Ve�ina notesnikov na trenutnem tr�i��u, na primer, uporablja
  ,,Winmodeme``, ki ne delujejo z Linuxom zaradi lastni�kih strojnih
  vmesnikov. Celo notesniki, ki so potrjeni kot ,,zdru�ljivi z Linuxom``
  morda niso popolnoma zdru�ljivi.

  Edini notesnik na tr�i��u, ki ima v �asu tega pisanja modem, zdru�ljiv
  z Linuxom, je Sony Vaio. Obstaja tudi IBM Thinkpad, ki je potrjeno
  zdru�ljiv z distribucijo Red Hat, a to o�itno ne vklju�uje modema.

  Na po�tni listi linux-laptop, ki jo gosti stre�nik vger.rutgers.edu,
  boste lahko izvedeli najnovej�e informacije ali vpra�ali druge
  uporabnike o njihovih izku�njah s prenosniki. Poglejte razdelek
  ,,Katere po�tne liste obstajajo?``.

  Doma�a stran po�tne liste za Linux na ra�unalnikih IBM Thinkpad je
  http://www.topica.com/lists/linux-thinkpad/.

  Drugo po�tno listo o Thinkpadu gosti http://www.bm-soft.com/. Po�ljite
  e-po�to z besedo ,,help`` v telesu sporo�ila na
  [email protected].

  Doma�a stran Linux Laptop je na
  http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/.

  Doma�a stran za Linux na ra�unalnikih IBM Thinkpad je na
  http://peipa.essex.ac.uk/tp-linux/.

  Za informacije o mote�ih zunanjih napravah, kot so enote Zip in CD-ROM
  prek vzporednih vrat, si oglejte doma�o stran Linux Parallel Port Home
  Page na http://www.torque.net/linux-pp.html.

  �e potrebujete zadnjo razli�ico servisnega paketa za kartice PCMCIA,
  jo dobite v ftp://cb-iris.stanford.edu/pub/pcmcia/. Name��eno boste
  morali imeti tudi izvorno kodo jedra. Zagotovo prej preberite
  PCMCIA-HOWTO, ki je vklju�en v distribucijo.

7.2 Kako se lahko v tekstovnem na�inu pomikam nazaj?

  Na standardni slovenski (in tudi na ameri�ki) tipkovnici lahko
  uporabite kombinacijo Shift+PgUp ali PgDn (uporabiti morate sive
  tipke, ne tistih na numeri�ni tipkovnici). Pri ostalih tipkovnicah
  glejte preslikave v datoteki /usr/lib/keytables; funkciji ScrollUp in
  ScrollDown lahko obesite na poljubno tipkovno kombinacijo - lahko jih,
  npr., preslikate na tipke, ki jih premore 84-tipkovna tipkovnica za
  AT.

  Program screen, http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html
  vam priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko
  i��ete klju�ne besede, in mo�nost izdelave ,posnetkov` tekstovnih
  zaslonov.

  Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s
  pomo�jo video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa
  dose�ete ve�ji spomin pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual
  console) tako, da zmanj�ate skupno �tevilo navideznih zaslonov -
  glejte datoteko linux/tty.h.

7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih omogo�im?

  V tekstovnem na�inu pritiskajte za preklop med zasloni od tty1 do
  tty12 kombinacije od Alt-F1 do Alt-F12. AltGr-F1 preklopi na tty13
  itd. �e �elite preklopiti zaslon pod okoljem X window, morate
  pritisniti Ctrl-Alt-F1 itd.; Alt-F7 ali podobno, za preklop nazaj v
  grafi�ni na�in.

  �e �elite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem,
  mora biti naveden v datoteki /etc/inittab, ki ureja kateri terminali
  in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X potrebuje za
  zagon vsaj en prost navidezni zaslon.

7.4 Kako nastavim �asovni pas?

  Spremenite teko�i imenik v /usr/lib/zoneinfo; nabavite paket timezone,
  �e nimate tega imenika. Izvorna koda je dostopna v imeniku
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/.

  Potem napravite simbolno povezavo z imenom localtime, ki ka�e na eno
  od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in �e eno simbolno
  povezavo imenovano posixrules, ki ka�e na localtime. Primer:

$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime
$ ln -sf localtime posixrules
$ ln -sf localtime posixtime

  U�inek bo takoj�en - poskusite date(1).

  Stran referen�nega priro�nika o tzset opisuje nastavitev �asovne zone.
  Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko TZ, a to ni v
  skladu s POSIX-om.

  Prepri�ajte se tudi, da je ura va�ega jedra Linuxa nastavljena na
  pravilen univerzalni �as GMT - napi�ite date -u in preverite, �e je
  izpisan pravilen univerzalni �as. (Glejte tudi ,,Ra�unalnik ka�e
  napa�en �as``.)

7.5 Katero razli�ico Linuxa in kak�no ime ra�unalnika uporabljam?

  Napi�ite:

$ uname -a

7.6 Kako vklju�im ali izklju�im izmet posmrtnih ostankov programov (core
dumps)?

  Z uporabo ukaza ulimit v ukazni lupini bash, ukaza limit v tcsh, ali
  rlimit v ksh. Glejte ustrezne strani referen�nega priro�nika (man) za
  podrobnosti.

  Ta nastavitev se ti�e vseh programov, ki jih po�enete iz te ukazne
  lupine (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.

  �e �elite privzeti vklju�itev ali izklju�itev izpisa posmrtnih
  ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v
  datoteki linux/sched.h - glejte definicijo INIT_TASK, poglejte tudi v
  linux/resource.h.

7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?

  Glejte prevod spisa Kernel-HOWTO ali datoteko README, ki je prilo�ena
  izdajam jedra na ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/
  in na zrcalnih mestih. (Vpra�anje ,,Kako dobim stvari za Linux po
  FTP-ju?``.) Morda imate na sistemu �e name��eno kak�no razli�ico
  izvorne kode jedra. Vendar je ta razli�ica najbr� rahlo zastarela, �e
  ste jo dobili kot del standardnih distribucij Linuxa (to sploh ni
  te�ava, �e �elite va�e jedro le �e enkrat prevesti z novimi
  nastavitvami, a je te�ava, �e ga morate nadgraditi).

  Pri novej�ih jedrih lahko (in morate) z ukazom make narediti vse
  naslednje tar�e. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza make
  dolo�ite tudi ve� tar�.

# make clean dep install modules modules_install

  Spomnite se tudi osve�iti modulske odvisnosti.

# depmod -a

  Ta ukaz se lahko samodejno po�ene ob zagonu sistema. Na sistemih
  Debian/GNU Linux je ukaz del skripta /etc/init.d/modutils in ga lahko
  pove�ete na primerno mesto v imenikih /etc/rc(x).d/. Za ve� informacij
  o ukazu depmod poglejte stran v referen�nem priro�niku.

  Preverite, da uporabljate najnovej�o razli�ico pripomo�kov modutils,
  kot tudi drugih podpornih paketov. Za podrobnosti poglejte v datoteko
  Documentation/Changes v drevesu izvorne kode jedra, zagotovo pa
  preberite tudi datoteko README paketa modutils.

  Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v va�o korensko
  particijo pognati lilo, �e ho�ete pozneje z njim zaganjati ra�unalnik
  - novej�e razli�ice jedra imajo v ta namen posebno tar�o ,,zlilo`` v
  datoteki Makefile; poskusite

make zlilo

  .

  Na trenutnih sistemih pa lahko preprosto prepi�ete datoteko zImage ali
  bzImage (iz imenika arch/i386/boot/) na imenik /boot/ v korenskem
  datote�nem sistemu, ali na disketo z uporabo ukaza dd. Glejte tudi
  vpra�anje ,,Kako prepri�am LILO, da za�ene sliko jedra?``

  Jedra z lihimi srednjimi �tevilkami (angl. minor version) razli�ic
  (npr. 2.1.*, 2.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo
  sode srednje �tevilke (2.0.*, 2.2.*). �e �elite presku�ati razvojna
  jedra, se boste verjetno prijavili na po�tno listo linux-kernel,
  glejte razdelek ,,Katere po�tne liste obstajajo?``.

  Spletna stran http://www.kernelnotes.org/ ponuja precej informacij in
  povezav na druge strani, ki ponujajo informacije o popravkih jedra
  Linuxa.

  Glejte tudi vpra�anje ,,Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje
  kartica PCMCIA``.

7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam ve� kot 3 zaporedne priklju�ke?

  Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh obi�ajnih priklju�kov,
  ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev
  arhitekture vodila ISA.

  Glejte Serial-HOWTO za informacije o morebitnih re�itvah in ovinkih
  okoli tega problema.

7.9 Kako lahko osve�im (na primer) sistemsko dokumentacijo za Perl?

  Ker se izvorna koda in dokumentacija za program nabirata na strojih,
  ki so �e dolgo v uporabi, se je dobro seznaniti z ,,na�inom, kako to
  po�ne Unix``, da boste zagotovo vedeli, kaj imate na sistemu. Na
  kratko, naj namesto vas to stori ra�unalnik v ozadju.

  Naslednji lupinski skript uporablja programe find, egrep in sed za
  iskanje besedilnega niza ,,=head1``, ki nakazuje za�etek
  dokumentacijskega modula za Perl POD (angl. Plain Old Documentation),
  po hierarhiji imenikov. Potem zgradi in izvede lupinski skript, ki iz
  teh datotek generira oblikovano dokumentacijo.

  Programa, ki zares oblikujeta besedilo, sta pod2man in pod2text. To
  sta skripta v perlu, ki kli�eta perlovske knji�ni�ne module. Skriptu
  bi lahko dodali tudi programa pod2latex in pod2html, �e bi jih imeli v
  sistemu. Spodnji skript shranite v datoteko ,,makepods`` in potem
  naredite to datoteko za izvedljivo z lupinskim ukazom:
chmod +x makepods

  Potem ga lahko izvajate v trenutnem imeniku z ukazom:
/makepods

  tukaj prere�ite
    _________________________________________________________________

#!/bin/sh
rm -f /tmp/find.tmp
#
#   makepods (C) 1999 by Robert Kiesling
#   This program is free software; it is distributed under the
#   terms of the GNU General Public License, available at
#   http://www.gnu.org/.  This software comes with no warranty,
#   and the author disclaims any responsibility for its (mis)use
#   on your system.
#
#   WARNING:
#   This program can overwrite Perl library files if you are not
#   careful!  You have been warned!
#
#   End of legal.
#   Now back to the program:
#
# List of the top-level directories that you want to search,
# separated by spaces:
#
directories='/usr /var'
#
# Extension that the formatted output files should have.
ext="txt"
#
# Program that does the actual formatting.  Possible values are
# "pod2man" and "pod2text."  Your system may have others...
#
converter="pod2text"
#
# Generate a list of files in the 'directories' hierarchy(s)
# that contain the POD format string '=head1'.
#
for i in  $directories ; do
       find $i -type f -exec grep -l '=head1' {} \; >/tmp/find.tmp
done
#
# Remove from the list the files we're not interested in;
# e.g., man pages, html pages, vim and Emacs scripts....
#
egrep -v -E '*\.([1-9]|html|vim|el?)' /tmp/find.tmp >/tmp/eg1.tmp
#
# Generate a shell script from the commands, so that stdout is in
# the current directory.  In this example, pod2man and pod2text are
# the commands used to format each input file from the list generated
# above, and the output files are given the extension defined by the
# variable "ext."
#
if [ $converter = "pod2man" ] ; then
sed     -e "s/^/$converter --section=$ext /g" \
       -e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
       -e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi
if [ $converter = "pod2text" ] ; then
sed     -e "s/^/$converter /g" \
       -e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
       -e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi

# Run the script that we've constructed.
sh /tmp/sed1.tmp

#
# Now we're done.  Clean up after ourselves.
#
rm /tmp/find.tmp /tmp/eg1.tmp /tmp/sed1.tmp

# End of makepods script
    _________________________________________________________________

  Ker lupinski skript preiskuje celotno strukturo imenikov, lahko
  njegovo izvajanje traja kar nekaj �asa.

  �e ste sistemski administrator, lahko vstavite ta skript med opravila
  za cron in ga redno izvajate vsak teden, mesec, ali na kak drug
  interval, tako da vas obve��a po e-po�ti o vseh napakah, ki so se
  zgodile. �e je, na primer, skript makepods v imeniku /usr/local/sbin/
  in bi radi shranili oblikovano dokumentacijo v podimenik imenika
  /usr/local/doc/, lahko cron kli�e naslednji lupinski skript, �e ga
  shranite (na tem sistemu) v /etc/cron.d/Weekly/:

#!/bin/sh
cd /usr/local/doc/perl/formatted-pods
/usr/local/sbin/makepods 2>/tmp/mpds.err
mail -s 'Error output of makepod ' root </tmp/mpds.err
rm -f /tmp/mpds.err

  Ne pozabite izvesti chmod +x, da napravite tudi ta skript za
  izvedljivega. To je le primer in ni edini na�in na katerega lahko
  napoveste opravila za cron. Prosim, poglejte v lokalno dokumentacijo,
  va�e izku�nje se lahko tudi razlikujejo, avtor ne prevzema nobene
  odgovornosti za uporabo, napa�no rabo, zlorabo, itd.

7.10 Kako naredim zagonsko disketo?

  Naredite na njej datote�ni sistem z imeniki bin, etc, lib in dev -
  skratka vse, kar potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo
  LILO zagnal sistem z diskete (glejte dokumentacijo, prilo�eno programu
  LILO, v datoteki lilo.u.*.ps).

  �e gradite jedro (ali naro�ite programu LILO naj naro�i jedru) s
  pomnilni�kim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilni�ki
  disk ob zagonu nalo�il in namestil kot korenski disk, namesto diskete.

  Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO.

7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angle�ko, francosko itd.?

  Za novej�a jedra vzemite paket kbd s
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz.
  Prepri�ajte se, da imate ustrezno razli�ico; uporabljati morate pravo
  preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.

  Pri starej�ih jedrih morate v imeniku /usr/src/linux popraviti glavno
  datoteko Makefile za prevajanje jedra.

  Ve� uporabnih podatkov boste na�li v delih Slovenian HOWTO Primo�a
  Peterlina na naslovu
  http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html in The
  Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vklju�en?

  Uporabite, na primer, program setleds (v va�ih prijavnih skriptih
  /etc/rc.local ali /etc/rc.d/*):

for t in 1 2 3 4 5 6 7 8
do
    setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null
done

  setleds je del paketa kbd (glejte razdelek ,,Kako preslikam svojo
  tipkovnico v slovensko, angle�ko, francosko itd.?``.

  Ali pa popravite va�e jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
  KBD_DEFLEDS ob prevajanju drivers/char/keyboard.c definiran kot (1 <<
  VC_NUMLOCK).

7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?

  Naslednji skript ukazne lupine bi moral delovati za konzole VGA:

for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
   setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done

  Zamenjajte yellow in blue z va�ima priljubljenima barvama, in
  uporabite /dev/ttyS$n za terminale na zaporednih vratih.

  �e se �elite prepri�ati, da so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se
  ljudje odjavijo (�e so jih spremenili), storite takole, zamenjajte vse
  navedbe ,,getty`` (ali ,,mingetty`` ali ,,uugetty`` ali karkoli �e) v
  datoteki /etc/inittab z navedbami ,,/sbin/mygetty``.

#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@

  [Jim Dennis]

7.14 Kako lahko uporabim ve� kot 128 MB izmenjalnega prostora (swap)?

  Uporabite ve� izmenjalnih particij ali datotek - Linux podpira do 16
  izmenjalnih podro�ij, vsako je lahko veliko do 128 MB.

  Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 MB.

  Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64,
  podpira izmenjalna podro�ja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz
  ena�be PAGE_SIZE*BITSPERBYTE le na strojih s 4 KB velikimi stranmi, na
  strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB. Vse
  podrobnosti so v datoteki mm/swapfile.c.

  [Peter Moulder, Gordon Weast]
    _________________________________________________________________


8. Razli�ne informacije in odgovorjena vpra�anja

8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?

  Preberite priro�nike ali dobro knjigo o Unixu, programski priro�niki
  (napi�ite man man) so navadno dober vir referen�nih informacij za
  uporabo dolo�enega ukaza ali funkcije.

  Obstaja tudi veliko dokumentacije v obliki GNU Info, ki je pogosto
  bolj uporabna kot u�benik. Po�enite Emacs in napi�ite C-h i, ali
  napi�ite info info, �e nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na
  dejstvo, da Emacsova to�ka libc morda ne opisuje povsem natan�no
  najnovej�e knji�nice libc ali GNU glibc2 za Linux. Toda projekt GNU in
  LDP vedno i��eta prostovoljce za nadgradnjo njihove knji�ni�ne
  dokumentacije.

  Kakorkoli �e, obstoje�a dokumentacija za Texinfo in strani priro�nika
  razdelkov 2 in 3 bi morali ponujati dovolj podatkov za za�etek.

  Kot pri vsem prostem programju je najbolj�i u�benik sama izvorna koda.

  Zadnja izdaja priro�nih strani in zbirka uporabne dokumentacije v
  formatu GNU Info za Linux je poleg razli�nih ostalih informacij,
  povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/.

8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?

  Glejte ELF-HOWTO, ki ga je napisal Daniel Barlow - pozor, to ni
  datoteka move-to-elf, ki je navodilo za ro�no nadgradnjo na format
  ELF.

  Linux ima dva razli�na formata za izvedljive datoteke, objektne
  datoteke in knji�nice objektne kode. Novej�i format se imenuje
  ,,ELF``, starej�i je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko
  prednosti, vklju�no z bolj�o podporo deljenim knji�nicam in dinami�nem
  povezovanju.

  Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata na posameznem sistemu.
  Vendar uporabljata razli�ne deljene C-jevske knji�nice, ki jih morate
  torej namestiti v dveh razli�nih izvodih.

  �e �elite izvedeti ali lahko va� sistem poganja programe tipa ELF,
  poglejte, �e obstaja datoteka /lib/libc.so.5. �e obstaja, imate
  verjetno knji�nice ELF. �e �elite izvedeti ali va�a namestitev je tipa
  ELF, izberite reprezentativen program, kot ls, in po�enite na njem
  file:

chiark:~> file /bin/ls
/bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped

valour:~> file /bin/ls
/bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped

  Obstaja popravek s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z
  ELF-ovskimi prevajalniki in delajo ELF-ovske posmrtne ostanke. Najdete
  ga na ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/. Za izvajanje ELF-ovskih
  binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka. Jedra 1.3.x in
  poznej�a sploh ne potrebujejo popravkov.

8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?

  Datoteke .gz (in .z) so bile komprimirane z GNU-jevskim gzip-om.
  Raz�irite jih z uporabo gunzip (ki je le simbolna povezava na gzip;
  prilo�en je ve�ini namestitev Linuxa).

  Datoteke .taz, .tar.Z in .tz so narejene s programom za arhiviranje v
  Unixu tar in potem stisnjene s compress, standardnim tovrstnim
  programom za Unix.

  Datoteke .tgz (ali .tpz) so komprimirane z gzip-om.

  Datoteke .bz2 so stisnjene z novej�im (in u�inkovitej�im) programom
  bzip2.

  Datoteka .lsm je vnos, ki ga razume Linux Software Map (LSM), v obliki
  kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM in sam zemljevid LSM sta
  dostopna na ftp://metalab.unc.edu/docs/.

  Datoteka .deb je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux. Z njo
  upravljate s pomo�jo orodij dpkg in dpkg-deb (dostopni sta na
  debianskih sistemih in z mesta ftp://ftp.debian.org/).

  Datoteka .rpm je paket distribucije Red Hat. Najdete jih na
  ftp://ftp.redhat.com.

  Datoteka .bz2 je komprimirana z novej�im programom bzip.

  Ukaz file vam pogosto pove pravilen tip datoteke.

  �e se vam gzip prito�uje, da ne zna odpreti gzipane datoteke, ste jo
  verjetno po pomoti prenesli v na�inu ASCII. Ve�ino stvari morate
  prenesti v binarnem na�inu - preden na FTP-ju uporabite ukaz get, s
  katerim prenesete datoteko, uporabite binary, ki pove, da prena�ate
  binarne datoteke.

8.4 Kaj pomeni angle�ka kratica VFS?

  Navidezni datote�ni sistem (Virtual File System). To je abstraktni
  nivo med uporabnikom in pravim datote�nim sistemom kot npr. ext2,
  minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni
  pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:

VFS: Disk change detected on device 2/0

8.5 Kej je devfs in kaj po�ne?

  devfs je izvedba novega na�ina poimenovanja blokovnih naprav (diskov)
  v poznih jedrih 2.1.x in v jedrih 2.2.x. Namesto, da omejuje imena
  naprav na imena blokovnih naprav v imeniku /dev/, dovoljuje devfs
  poimenovanje in dostopanje naprav z navideznimi imeni, nekorenskim
  uporabnikom in iz ve� kot ene to�ke priklopa.

  Doma�a stran in PZV o devfs je na
  http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/kernel-patches.html.

8.6 Kaj je BogoMip?

  ,,BogoMips`` je skraj�ava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki
  (odvisno od tega, koga vpra�ate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo``
  (Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija
  procesorjeve hitrosti`` (Meaningless Indication of Processor Speed).

  �tevilo, ki se izpi�e ob zagonu ra�unalnika, je rezultat �asovnega
  umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo
  kratke �asovne zanke.

  Zelo pribli�no velja med BogoMipsi in MHz tak�na korespondenca:
386SX            frekvenca * 0.14
386DX            frekvenca * 0.18
486Cyrix/IBM     frekvenca * 0.33
486SX/DX/DX2     frekvenca * 0.50
586              frekvenca * 0.39

  �e je �tevilo, ki ga vidite, divje ni�je od zgornjih, imate morda
  izklopljeno stikalo Turbo ali napa�no nastavljeno hitrost CPU ali
  nekak�no predpomnilni�ko te�avo (kot je opisana v razdelku ,,Ko dodam
  pomnilnik, se sistem neznansko upo�asni.``).

  �e vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih ljudje izmerili z
  drugimi, redkej�imi, �ipi, glejte BogoMips Mini-HOWTO na mestu
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/howto/mini/BogoMips/.

  �e ima kdo �tevilke BogoMip za procesorje, novej�e od 586, naj jih
  prosim po�lje na [email protected].

8.7 Kak�na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?

  Seznam periodi�nih publikacij ali redno vzdr�evanih spletnih strani,
  posve�enih Linuxu ali prostem programju, zadnje �ase dobiva veliko
  dodatkov.
    * geek news, http://geeknews.cjb.net/. Naslovi �lankov o Linuxu, kot
      �lanki v comp.os.linux.announce in Techweb, ter splo�ne
      zanimivosti, kot zgodbe Associated Press.
    * Linux Gazette, http://www.linuxgazette.com/. To je najstarej�i
      �asnik na zvezi in tudi edini, ki objavlja izvorno kodo.
    * Linux Today, http://www.linuxtoday.com/. V�e� mi je. Objavil je
      moj �lanek. Dnevno sve�e novice in mnenja, povezana s skupnostjo
      Linuxa.
    * Linux Weekly News, http://www.lwn.net/. Novice o skupnosti Linuxa,
      osve�ene vsak teden.
    * Slashdot, http://www.slashdot.org. Novice o skupnosti in kulturi
      prostega programja.
    * Freshmeat, http://www.freshmeat.net. Obvestila o novem in
      osve�enem programju za Linux in druge proste operacijske sisteme.

  [Jim Dennis, Robert Kiesling]

8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?

  Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v
  centralnem uradu, zato je to te�ko izvedeti. Veliko podjetij se
  dandanes pre�ivlja izklju�no s prodajo in podporo Linuxa. Novi�arske
  skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Te�ko je postre�i
  s to�nimi podatki, a �tevilo uporabnikov gre verjetno v milijone.

  Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru
  projekta Linux Counter (�tevec Linuxov), ki obstaja od leta 1993.
  Avgusta 1998 so v okviru tega projekta pre�teli ve� kot 70.000
  uporabnikov.

  Obi��ite spletno stran na http://counter.li.org/ in izpolnite prijavni
  obrazec. �e ne �elite uporabljati spleta, po�ljite e-sporo�ilo na <
  [email protected]> z enim od naslednjih predmetov: ,,I use Linux
  at home`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali ,,I use Linux at work``
  (,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).

  Trenutno stanje �tevca se mese�no objavlja v comp.os.linux.misc in je
  vedno dostopno na spletni strani.

  [Harald Tveit Alvestrand]

8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)

  Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo
  komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodaje Linuxa
  prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do
  leta 2003.

  Poro�ilo lahko dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-po�tni na <
  [email protected]>. Njihova spletna stran je na
  http://www.itresearch.com/.

8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?

  L�nuks, pa �e si Anglosaksonci polomijo jezike (opomba prevajalca:
  tukaj se prevod rahlo razlikuje od angle�kega izvirnika).

  �e �elite, lahko sli�ite Linusa, kako ga izgovarja. Poslu�ajte
  datoteki english.au ali swedish.au z mesta
  ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/. �e imate
  zvo�no kartico ali avdio gonilnik za PC-jev zvo�nik, ga lahko sli�ite,
  �e napi�ete

$ cat english.au >/dev/audio

  Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux`` ampak v
  jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angle��ini re�e (zapisano
  fonetsko) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns
  L�nuks es L�nuks``, v �ved��ini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja
  utala L�nuks L�nuks``.

  Q.E.D.

8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?

  Na http://members.xoom.com/gnulix_guy/geek-gourmet. Vsebuje recepte za
  jedi kot so Fusili Chicken Marinara, Speedy Guacamole in Idiot-proof
  pilaf, kot tudi za nasvete za kuhanje v naglici. A ni �e receptov za
  pingvine.

8.12 Kje lahko izvem ve� o projektih prostega programja?

  The Free Software Bazaar na�teva najnovej�e za�etke dela na projektih
  prostega programja in pove, kako je mogo�e sponzorirati te projekte in
  kako slu�iti denar s pisanjem prostega programja. Njegov URL je
  http://www.csustan.edu/bazaar/.
    _________________________________________________________________


9. Najbolj pogosta sporo�ila o napakah

9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno

  (Program modprobe ne najde modula ,,XXX``.)

  Te vrste sporo�ila se predvsem pojavijo ob zagonu ali izklopu sistema.
  �e se modprobe, insmod, ali rmmod prito�ujejo, da ne najdejo modula,
  dodajte naslednje v datoteko /etc/modules.conf ali v
  /etc/modutils/aliases, katero pa� �e imate na va�em sistemu:

alias <ime_modula> off

  In uporabite ime modula, ki se pojavlja v sporo�ilu o napaki.

  [J. H. M. Dassen]

9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in podobno.

  V zgodnjih jedrih so razvijalci spremenili privzeti tip zaslona s
  console na linux. Popraviti morate datoteko /etc/termcap in spremeniti
  vrstico, ki se glasi

console|con80x25:\

  v vrstico

linux|console|con80x25:\

  (Morda je v tej vrstici �e beseda dumb, �e je, jo odstranite.)

  �e �elite, da bo va� urejevalnik besedil deloval normalno, morate
  morda najprej napisati TERM=console (za �koljki bash in ksh) ali
  setenv TERM console (csh, tcsh).

  Nekateri programi namesto datoteke /etc/termcap uporabljajo datoteko
  /usr/lib/terminfo. Za uporabo tak�nih programov morate nadgraditi
  terminfo, ki je del ncurses.

9.3 lp1 on fire

  (lp1 gori)

  To je �ala/tradicionalno sporo�ilo o napaki, ki sporo�a, da va�
  tiskalnik sporo�a neko napako, vendar status te napake ni pravilen.
  Morda nastane zaradi V/I ali prekinitvenih konfliktov - glejte
  nastavitve va�ih kartic. Nekateri ljudje sporo�ajo, da dobijo to
  napako, ko je tiskalnik ugasnjen. Upajmo, da v resnici ne gori ...

  V novej�ih jedrih se sporo�ilo glasi

lp1 reported invalid error status (on fire, eh?).

9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!

  (INET: Pozor: kli�ete zastarel ioctl.)

  Posku�ate uporabljati stare pripomo�ke za nastavitev omre�ja. Nove
  najdete na mestu
  ftp://ftp.linux.org.uk/pub/linux/Networking/PROGRAMS/NetTools/ (�al le
  izvorno kodo).

  Upo�tevajte, da teh programov ne morete uporabljati enako kot
  starej�ih. Glejte NET-2 HOWTO za navodila o pravilni nastavitvi
  starej�ih omre�nih programov. �e bolje: glejte NET-3 HOWTO in
  nadgradite va�e omre�no programje.

9.5 ld: unrecognized option '-m486'

  (ld: neznana izbira '-m486')

  Uporabljate staro razli�ico povezovalnika ld. Namestite novej�i paket
  binutils - vsebuje tudi najnovej�i ld. Glejte na
  ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/, datoteka je
  binutils-2.6.0.2.bin.tar.gz.

9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.

  �e je napaka ponovljiva (tj. se vedno pojavi na istem kraju na isti
  datoteki - tudi, �e ponovno za�enete ra�unalnik in poskusite �e
  enkrat, s stabilnim jedrom), ste odkrili hro�� prevajalnika GCC.
  Po�ljite opis hro��a razvijalcem - za podrobnosti glejte dokumentacijo
  GCC Info (C-h i v Emacsu in izberite GCC) - prepri�ajte se, da imate
  zadnjo dostopno verzijo GCC-ja.

  Te�ava pravzaprav verjetno ni specifi�na Linuxu; �e niste prevajali
  programa, ki ga prevaja veliko uporabnikov Linuxa, ne po�iljajte
  poro�ila o napaki v skupine comp.os.linux.*.

  �e napaka ni ponovljiva, imate verjetno probleme s pomnilnikom -
  glejte razdelek ,,make pravi Error 139``.

9.7 make pravi Error 139

  (Napaka �t. 139.)

  Va� prevajalski gonilnik (gcc) je izvrgel posmrtne ostanke. Verjetno
  imate pokvarjeno, hro��ato ali staro verzijo GCC-ja - nabavite
  najnovej�o izdajo. Lahko pa vam tudi zmanjkuje izmenjalnega prostora -
  za ve� informacij glejte razdelek ,,Moj ra�unalnik deluje zelo po�asi,
  ko uporabljam GCC/X/...``.

  �e to ne odpravi te�ave imate verjetno problem s pokvarjenim
  pomnilnikom ali diskom. Preverite frekvenco ure, �akalna stanja in
  osve�ilne �ase za va�e �ipe SIMM in predpomnilnik (v�asih se moti tudi
  strojni priro�nik). �e je vse nastavljeno kot mora biti, imate najbr�
  zani� SIMM-e ali mati�no plo��o ali trdi disk ali krmilnik.

  Kot ostali Unixi, je tudi Linux zelo dober preizku�evalnik pomnilnika
  - mnogo bolj�i kot dosovski, posebej za to namenjeni, programi.

  Poro�ajo, da povzro�ajo kloni nekaterih matemati�nih koprocesorjev x87
  dolo�ene te�ave; poskusite prevesti jedro z emulacijo matemati�nih
  ukazov, glejte ,,Kako prevedem/nadgradim svoje jedro?``. Morda boste
  morali uporabiti v LILO-vem pozivniku ukaz no387, da bo jedro
  uporabljalo emulacijo, ali pa bo emulacijo uporabljalo samo v�asih,
  ve�inoma pa pravi koprocesor.

  Veliko ve� informacij o tem problemu najdete na svetovnem spletu na
  http://www.bitwizard.nl/sig11/.

9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.

  Branje in poganjanje programov v va�em korenskem imeniku in vseh
  imenikih do va�ega doma�ega mora biti dostopno vsem. Za odpravo
  problema glejte stran v priro�niku za chmod (man chmod) ali kak�no
  knjigo o Unixu.

9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.

  Va�a datoteka /var/run/utmp je zavo�ena. V va�ih prijavnih skriptih
  /etc/rc.local ali /etc/rc.d/* morate imeti vrstico:

> /var/run/utmp

  Glejte razdelek ,,Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da
  bi ga popravil``. Vedite, da lahko najdete utmp tudi v imenikih
  /var/adm/ ali /etc/ v starej�ih sistemih.

9.10 Warning--bdflush not running.

  Sodobna jedra uporabljajo bolj�o strategijo za pisanje predpomnjenih
  diskovnih blokov. Poleg sprememb v jedru to vklju�uje tudi zamenjavo
  starega programa, ki je izpisoval vse na vsakih 30 sekund, z novej�im,
  bolj izpiljenim demonom (pravzaprav z dvema), imenovanim bdflush.

  Nabavite datoteko bdflush-n.n.tar.gz z mesta, na katerem ste dobili
  izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``)
  in ga prevedite in namestite; zagnati se mora pred obi�ajnim zagonskim
  preverjanjem datote�nega sistema. Novi demon bo odli�no deloval tudi s
  starimi jedri, zato ni razloga, da bi �e obdr�ali starega.

9.11 Warning: obsolete routing request made.

  (Pozor: poslali ste zastarelo zahtevo po usmerjanju.)

  Nikar si ne delajte skrbi; to pomeni le, da je razli�ica va�ega
  programa route nekoliko zastarela, glede na jedro. Sporo�ilo lahko
  izklopite tako, da dobite novo razli�ico route z istega mesta kot
  izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje
  jedro?``).

9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.

  (EXT2-fs: pozor: name��am nepregledan datote�ni sistem.)

  Pognati morate e2fsck (ali fsck -t ext2, �e ga imate) z izbiro -a, ki
  pobri�e zastavico ,,umazanosti`` in potem na �ist na�in odmesti
  particijo po vsakem pravilnem izklopu sistema.

  Najla�je to storite z najnovej�imi ukazi fsck, umount in shutdown.
  Dobite jih v paketu Rika Faitha util-linux (glejte razdelek ,,Kako
  dobim stvari za Linux po FTP-ju?``). Prepri�ajte se, da jih prijavni
  skripti /etc/rc* uporabljajo pravilno.

  NB: Ne posku�ajte preverjati datote�nega sistema, ki je name��en v
  bralnem-pisalnem na�inu - to vklju�uje korensko particijo, �e ob
  zagonu ne vidite sporo�ila

VFS: mounted root ... read-only

  Urediti morate tako, da se korenski datote�ni sistem namesti le v
  bralnem na�inu, se preveri, �e je to potrebno, in potem namesti v
  bralno-pisalnem na�inu. Preberite dokumentacijo, ki pride poleg
  util-linux za podrobnosti.

  Upo�tevajte, da morate dolo�iti pri ukazu mount izbiro -n in tako
  prepre�iti, da bi osve�il /etc/mtab, saj je korenski datote�ni sistem
  �e vedno le-bralni in lahko sicer mount spodleti!

9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.

  To sporo�ilo izpi�e jedro, ko namesti datote�ni sistem, ozna�en kot
  ,,�ist``, katerega ,,�tevilo priklopov po zadnjem preverjanju`` pa
  presega dolo�eno vrednost. Re�itev je poiskati zadnjo razli�ico
  uporabnih programov za ext2fs (v �asu pisanja je to
  e2fsprogs-0.5b.tar.gz) na obi�ajnih mestih (glejte razdelek ,,Kako
  dobim stvari za Linux po FTP-ju?``).

  Najve�je �tevilo priklopov (mount) lahko vidite in spremenite s
  programom tune2fs iz tega paketa.

9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.

  (�as za pregled datote�nega sistema.)

  Jedra od verzije 1.0 naprej podpirajo preverjanje datote�nega sistema
  na dolo�en �as ali na dolo�eno �tevilo priklopov. Nabavite najnovej�o
  razli�ico uporabnih programov za ext2fs (glejte razdelek ,,EXT2-fs
  warning: maximal count reached.``).

9.15 df izpi�e Cannot read table of mounted filesystems.

  Verjetno je nekaj narobe z datoteko /etc/mtab ali /etc/fstab. �e imate
  skoraj novo razli�ico programa mount, morate ob zagonu izprazniti ali
  pobrisati datoteko /etc/mtab (to dolo�ite v /etc/rc.local ali
  /etc/rc.d/*), nekako takole:

rm -f /etc/mtab*

  Nekatere razli�ice SLS naredijo vnos za korensko particijo v /etc/mtab
  z uporabo rdev v /etc/rc*. To je napa�no - nove razli�ice ukaza mount
  to storijo samodejno.

  Druge razli�ice SLS imajo tak�no vrstico v /etc/fstab:

/dev/sdb1 /root ext2 defaults

  Tudi to je napa�no, /root bi se moralo glasiti preprosto /.

9.16 fdisk izpi�e Partition X has different physical/logical ...

  �e je particijsko �tevilo (X, zgoraj) enako 1, je to enak problem kot
  v razdelku ,,fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary``.

  �e se particija za�ne ali kon�a s �tevilko cilindra, ve�jo od 1024, je
  to zato, ker se standardna dosovska informacija o geometriji diska ne
  zna spopadati s �tevili cilindrov, ve�jimi od 10 bitov. Glejte
  razdelek ,,Kako naj prepri�am Linux, da bo delal z mojim diskom?``.

9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary

  Verzija fdisk-a, ki pride poleg veliko Linuxa�kih sistemov, ustvari
  particije, ki ne ustrezajo niti lastnemu preverjanju. �al ne morete
  storiti veliko, �e ste �e namestili svoj sistem, razen, da prepi�ete
  podatke s particije, jo pobri�ete in nanovo ustvarite in prepi�ete
  podatke nazaj.

  Problemom se lahko izognete z uporabo najnovej�ega fdisk-a, ki je v
  paketu Rika Faitha util-linux (dostopnega na vseh obi�ajnih mestih za
  FTP). Alternativa temu, �e ustvarjate novo particijo �t. 1, ki se
  za�ne na prvem cilindru, bi bila, da naredite naslednje (za ustvaritev
  particije, ki je v�e� fdisk-u):
   1. Na obi�ajen na�in naredite particijo �t. 1 s fdisk-om. Izpis p bo
      izpisal prito�bo, da je s particijo nekaj narobe.
   2. Napi�ite u, da nastavite sektorski na�in in spet naredite p.
      Prepi�ite �tevilko s stolpca End.
   3. Pobri�ite particijo �t. 1.
   4. �e vedno v sektorskem na�inu, ponovno ustvarite particijo �t. 1.
      Nastavite prvi sektor tako, da se bo ujemal s �tevilom sektorjev
      na sled. To je sektorsko �tevilo prve vrstice izhoda p. Nastavite
      zadnji sektor na vrednost, opisano zgoraj v drugi to�ki.
   5. Napi�ite u za resetiranje cilindrskega na�ina in nadaljujte z
      drugimi particijami.

  Prezrite sporo�ila o nealociranih sektorjih - nana�ajo se na sektorje
  prve sledi razen tistih iz glavnega zagonskega zapisa (Master Boot
  Record), ki se ne uporabljajo, �e za�enete prvo particijo v 2. sledi.

9.18 fdisk izpi�e partition n has an odd number of sectors.

  PC-jeva diskovna particijska shema deluje s 512-zlogovnimi sektorji,
  vendar Linux uporablja bloke velikosti 1 Kb. �e imate particijo z
  lihim �tevilom sektorjev, ostane zadnji sektor neuporabljen. Prezrite
  sporo�ilo.

9.19 mtools izpi�e cannot initialize drive XYZ

  To pomeni, da mtools ne more dostopati do pogona. Vzrokov je lahko
  ve�.

  Pogosto je to zaradi napa�nih dovoljenj disketnih napravah (/dev/fd0*
  in /dev/fd1*) - uporabnik, ki kli�e mtools, mora imeti ustrezen
  dostop. Za podrobnosti poglejte referen�ni priro�nik, kako se
  uporablja chmod.

  Ve�ina verzij mtools, ki jih dobite poleg Linuxa (a ne standardna
  verzija GNU), uporablja vsebino datoteke /etc/mtools za podatek o tem,
  katere naprave in gostote zapisa naj uporablja, namesto da bi imela to
  informacijo prevedeno v izvedljivi datoteki. Pogosto to sploh ni
  dokumentirano.

  Najla�ji na�in za dostop do dosovskih datotek (predvsem tistih na
  particijah trdega diska) najdete v razdelku ,,Kako dostopam do datotek
  na dosovski particiji ali disketi?``. Pazite, da ne boste nikoli
  uporabljali mtools za dostop do datotek na particiji, priklopljeni z
  datote�nim sistemom msdosfs.

9.20 Na za�etku zaganjanja sistema: Memory tight

  To pomeni, da imate zelo veliko jedro, kar pomeni, da mora Linux
  opravljati posebne �arovnije s pomnilnikom, da bi se lahko zagnal z
  BIOS-a. To dejstvo ni povezano s koli�ino fizi�nega pomnilnika v va�em
  stroju. Ignorirajte sporo�ilo ali prevedite jedro le z gonilniki in
  lastnostmi, ki jih potrebujete (glejte vpra�anje ,,Kako
  nadgradim/prevedem svoje jedro?``).

9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.

  To sporo�ilo o napaki in podobna sporo�ila skoraj vedno ka�ejo na
  strojno napako, povezano s trdim diskom.

  To je splo�en indikator strojne napake. Edini na�in s katerim
  prepre�ite nadaljno izgubo podatkov je popoln pravilen izklop sistema
  (s shutdown). Zagotoviti morate tudi, da so vsi podatki na pogonu
  rezervno arhivirani in jih obnoviti na delujo�em trdem disku.

  To sporo�ilo o napaki lahko pomeni tudi slabo povezavo s pogonom,
  posebno pri doma narejenih sistemih. �e sami name��ate disk IDE, vedno
  uporabite nove kable. Najbr� je to dobra zamisel tudi pri diskih SCSI.

  V nekem primeru je ta problem sovpadal z ozemljitvenimi problemi med
  sistemsko plo��o in ohi�jem enega strojev. Preden zvalite krivdo na
  trdi disk, se prepri�ajte, da so vse elektri�ne povezave �iste in
  trdne.

  [Peter Moulder, Theodore T'so]

9.22 You don't exist. Go away.

  (Ne obstaja�. Izgini!)

  Ne gre za oku�bo z virusom. :-) To sporo�ilo pride od programov kot so
  write, talk in wall, �e klicajo�a zastavica UID ne ustreza nobenemu
  uporabniku (verjetno zato, ker je datoteka /etc/passwd pokvarjena) ali
  �e zveza (navadno psevdoterminal) ni pravilno zabele�ena v utmp
  (verjetno zato, ker ste jo vzpostavili na �uden na�in).
    _________________________________________________________________


10. Sistem X Window

10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?

  Da. Linux uporablja stre�nik za X Windows, imenovan XFree86 (trenutna
  razli�ica je 3.3.3, ki po�iva na X11R6). Potrebujete grafi�no kartico,
  ki je podprta v XFree86 (to pa so skoraj vse). Ve� podatkov dobite v
  Linux XFree86 HOWTO.

  Ve�ina dana�njih distribucij Linuxa vsebuje tudi namestitev oken X.
  Tudi sami lahko namestite ali nadgradite stre�nik XFree86. Glejte na
  ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/ in na zrcala, datoteke se
  imenujejo Xfree86-*. Za namestitvena navodila preberite XFree86 HOWTO,
  glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.

10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?

  Glejte spis Linux XFree86 HOWTO, zadnje razli�ice knjige Installation
  and Getting Started, in navodila programa XF86Setup.

  Vsebina datoteke XF86Config je odvisna od natan�ne kombinacije
  grafi�ne kartice in monitorja. Nastavite jo lahko ro�no, ali s
  pripomo�kom XF86Setup. Berite navodila, ki pridejo poleg X-stre�nika
  XFree86 v imeniku /usr/X11R6/lib/X11/etc. Datoteka, ki jo morate
  najbolj nujno prebrati, se imenuje README.Config.

  Nikar dobesedno ne uporabljajte datoteke XF86Config.eg, ki je
  vklju�ena z novej�imi verzijami XFree86, saj lahko napa�ne nastavitve
  frekvenc grafi�ne kartice po�kodujejo va� monitor. Ta datoteka je
  vklju�ena le kot primer.

  Prosim, ne pi�ite v comp.os.linux.x, da vam sestavijo datoteko
  XF86Config, in, prosim, ne odgovarjajte na tak�ne pro�nje.

10.3 Katera namizna okolja te�ejo na Linuxu?

  Linux, opremljen z XFree86, med ostalimi upravljalniki namizja podpira
  namizna okolja KDE, GNOME in komercialno okolje CDE. Vsako uporablja
  drug nabor knji�nic in ponuja razli�ne stopnje videza in ob�utka MS
  Windows.

  Informacije o KDE so dostopne na http://www.kde.org/. Okolje KDE
  uporablja grafi�ne knji�nice Qt, dostopne z http://www.qt.org. Namizje
  uporablja lastni okenski upravljalnik, imenovan kwm in ponuja podoben
  videz in ob�utek kot MS Windows.

  Spletna stran GNOME je na http://www.gnome.org/. Okolje uporablja
  proste knji�nice GTK, dostopna z naslova http://www.gtk.org/ in
  okenski upravljalnik Enlightenment, dostopen na
  http://www.enlightenment.org/.

  Komercialno okolje CDE uporablja knji�nice Motif in okenski
  upravljalnik mwm. Dostopno je prek razli�nih komercialnih prodajalcev.
  Prosta razli�ica knji�nic Motif, imenovana LessTiF, je dostopna z
  http://www.lesstif.org/.

10.4 Prijave z xterm-om izgledajo �udno v who, finger.

  Terminalski program xterm, ki pride s stre�nikom XFree86 2.1 in
  prej�njimi, ne razume povsem zapisa, ki ga Linux uporablja v datoteki
  /var/adm/utmp, kjer sistem zapisuje, kdo je prijavljen. Torej ne
  nastavi pravilno vseh podatkov.

  Terminali Xterm, vklju�eni v stre�nike XFree86 od 3.1 naprej, re�ijo
  to te�avo.

10.5 Nikakor ne prepri�am X Window, da bi pravilno deloval

  Preberite XFree86 HOWTO - ne pozabite na poglavje z vpra�anji in
  odgovori.

  Poskusite spremljati comp.windows.x.i386unix - posebej preberite PZV
  (FAQ) te skupine.

  Prosim, ne po�iljajte vpra�anj, povezanih z X Windows ali XFree86 v
  skupino comp.os.linux.x, razen, �e niso specifi�na Linuxu.
    _________________________________________________________________


11. Kako dobiti nadaljnjo pomo�?

11.1 �e vedno niste odgovorili na moje vpra�anje!

  Prosim, preberite ves ta odgovor, preden po�ljete sporo�ilo v svetovno
  novi�arsko skupino. Vem, da je ta odgovor dolg, a morda se
  pripravljate, da se boste osme�ili pred 50.000 ljudmi in porabili na
  stotine ur njihovega �asa. Kajneda se spla�a porabiti nekaj va�ega
  �asa za branje in upo�tevanje teh navodil?

  �e mislite, da je odgovor nepopoln ali neto�en, se obrnite najprej na
  vzdr�evalca prevoda na <[email protected]>, saj gre morda za
  zastarel prevod, potem �ele na originalnega avtorja Linux FAQ Roberta
  Kieslinga, <[email protected]>.

  Preberite ustrezne knjige projekta Linux Documentation Project -
  glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.

  �e ste novope�eni uporabnik Unixa, preberite FAQ (Frequently Asked
  Questions, angle�ka kratica za PZV) skupine comp.unix.questions, morda
  bodo zanimiva tudi tista ostalih skupin news:comp.unix.*.

  Linux ima toliko skupnega s komercialnimi Unixi, da se bo skoraj vse,
  kar preberete tam, nana�alo tudi na Linux. PZV o Unixu lahko, tako kot
  vsa PZV, najdete na ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers, �e
  nimate dostopa do FTP-ja vam jih lahko po�lje tudi
  <[email protected]>. Po svetu obstajajo tudi zrcala arhivov PZV
  - poglejte v Introduction to *.answers posting, ali glejte v
  news-answers/introduction na zgornjem mestu.

  V Sloveniji obstaja zrcalo PZV na naslovu
  ftp://ftp.arnes.si/usenet/news.answers/.

  Preglejte za va�e vpra�anje ustrezen HOWTO, �e obstaja, ali ustrezen
  starinski dokument sub-FAQ. Preverite na mestu za FTP.

  Eksperimentirajte - to je najbolj�i na�in za u�enje Unixa in Linuxa.

  Berite dokumentacijo. Berite referen�ni priro�nik (napi�ite man man za
  navodila, tudi man -k <predmet> pogosto navede uporabne in ustrezne
  reference).

  Poglejte v dokumentacijo v formatu Info (v Emacsu napi�ite C-h i, se
  pravi Control-H potem pa �e I) - dokumentacija ni le za Emacs, v njej
  je na primer tudi celotna dokumentacija o prevajalniku GCC.

  Pogosto boste poleg programskega paketa dobili tudi datoteko README z
  navodili za namestitev in/ali uporabo paketa.

  Prepri�ajte se, da nimate pokvarjenega ali zastarelega izvoda
  programa, ki vam povzro�a te�ave. �e je to mogo�e, ga �e enkrat
  prenesite k sebi in namestite - morda ste prvi� naredili napako.

  Spremljajte novi�arsko skupino comp.os.linux.announce, v njej so
  pogosto zelo pomembne informacije za vse uporabnike Linuxa.

  Splo�na vpra�anja za delo z X-Windows spadajo v
  comp.windows.x.i386unix, ne v comp.os.linux.x. Vendar pred po�iljanjem
  sporo�ila spremljajte skupino (vklju�no s PZV)!

  Le, �e ste upo�tevali vsa ta navodila, in �e vedno obti�ali v te�avah,
  lahko opi�ete problem v ustrezni skupini news:comp.os.linux.*. Pred
  tem pa preberite �e naslednji razdelek ,,Kaj vklju�iti v pro�njo za
  pomo�``.

11.2 Kaj vklju�iti v pro�njo za pomo�

  Prosim, natan�no preberite naslednji nasvet o tem, kako pisati va�a
  novi�arska sporo�ila ali epo�to. Upo�tevanje teh navodil bo bistveno
  pripomoglo temu, da bo strokovnjak in/ali nek drug uporabnik prebral
  va�e sporo�ilo in imel dovolj informacije in motivacije, da vam bo
  odgovoril.

  Nasvet se nana�a na klice na pomo� v novi�arskih skupinah in tudi na
  zasebno po�to, ki jo po�iljate strokovnjakom in souporabnikom.

  Prepri�ajte se, da boste opisali problem z vsemi podrobnostmi,
  vklju�no s podatki:
    * S katerim programom, natan�no, imate te�ave. Vklju�ite �tevilko
      razli�ice, �e jo poznate in povejte, kje ste dobili to razli�ico.
      Veliko standardnih ukazov vam izpi�e svojo razli�ico, �e jih
      po�enete z izbiro --version.
    * Katero izdajo Linuxa (Red Hat, Slackware, Debian ali karkoli) in
      katero verzijo te izdaje uporabljate.
    * Natan�no in popolno besedilo vseh sporo�il o napakah, ki se vam
      izpi�ejo.
    * Natan�no, kak�no obna�anje programa ste pri�akovali in natan�no
      kak�no obna�anje ste dobili. Dobro je, �e vklju�ite zapis uporabe
      programa z va�imi in njegovimi odzivi.
    * Katero razli�ico jedra in deljenih knji�nic uporabljate. Razli�ico
      jedra izveste z ukazom uname -a, razli�ico deljenih knji�nic pa z
      ukazom ls -l /lib/libc*.
    * Podrobnosti o va�i strojni opremi, �e se zdi to smiselno.

  �e ne po�iljate velikih koli�in izvorne kode ali uuencodiranih
  datotek, niste v nevarnosti, da bi bilo va�e sporo�ilo predolgo, zato
  le upo�tevajte zgornja navodila.

  Uporabljajte razumljivo, podrobno predmetno vrstico (Subject). Ne
  pi�ite v njo stvari kot ,,ne deluje``, ,,Linux``, ,,na pomo�`` ali
  ,,vpra�anje`` -- to �e vemo! Prihranite prostor v predmetu za ime
  programa, del sporo�ila o napaki, povzetek nenavadnega obna�anja ipd.

  �e poro�ate o sporo�ilu ,,unable to handle kernel paging request``,
  upo�tevajte navodila v datoteki README, prilo�eni izvorni kodi, da
  boste spremenili �tevilke v nekaj uporabnega. �e ne boste storili
  tega, ne bo tega mogel storiti nih�e drug, saj se preslikave med
  �tevilkami in sporo�ili razlikujejo od jedra do jedra.

  Na za�etku va�ega sporo�ila napi�ite povzetek (en sam odstavek).

  V zaklju�ku va�ega sporo�ila prosite za odgovor po epo�ti in napi�ite,
  da boste poslali v skupino povzetek. To podprite z uporabo polja
  Followup-To: poster. Po nekaj dnevih ali tednu tudi zares objavite
  povzetek. Ne zdru�ite preprosto vseh odgovorov, ki ste jih dobili -
  povzemite jih. V predmet va�ega sporo�ila dajte besedo SUMMARY
  (povzetek). Razmislite o objavi povzetka v comp.os.linux.announce.

  Prepri�ajte se, da ima va�e sporo�ilo pravilno zaglavje References. To
  ozna�i va� �lanek kot del niti originalnega �lanka, tako bralcem ni
  treba brati �lankov, ki jih ne zanimajo.

  V va�em sporo�ilu lahko tudi poveste, da ste prebrali ta in ta PZV in
  ustrezen HOWTO - morda ljudje potem ne bodo presko�ili va�ega
  sporo�ila.

  Ne pozabite, da ne smete javno objavljati zasebne po�te, brez
  dovoljenja pisca.

11.3 Nekomu bi rad pisal o moji te�avi

  Poskusite poiskati avtorja ali razvijalca programa ali dela programa,
  ki vam povzro�a te�ave. �e imate podporo pri prodajalcu distribucije
  Linuxa, jo uporabite. V Sloveniji lahko uporabite tudi elektronski
  spisek lugos-list ali pi�ete na [email protected].

  Prosim, vklju�ite v e-po�to vse, kar bi sicer vklju�ili v javno
  pro�njo za pomo�.

  Kon�no, zavedajte se dejstva, da od nepla�anega prostovoljca nimate
  pravice pri�akovati odgovora, �eprav je ve�ina skupnosti Linuxa zelo
  pripravljena odgovoriti in pomagati.
    _________________________________________________________________


12. Administrativni podatki in zahvale

12.1 Odziv je dobrodo�el

  Prosim, po�ljite mi va� komentar na ta PZV.

  Prispevke za PZV sprejemam v vseh formatih; vsi prispevki, komentarji
  in popravki so hvale�no sprejeti.

  Po�ljite jih, prosim, na <[email protected]>.

  �e se �elite sklicevati na vpra�anje teh PZV, je zame najbolj
  uporabno, da se sklicujete z naslovom vpra�anja, ne s �tevilko, saj so
  �tevilke generirane avtomati�no in jih ne vidim v izvorni datoteki, ki
  jo popravljam.

  Raje imam komentarje v angle��ini kot datoteke za popravek (nastale s
  programom diff) - kontekstni popravek pa� ni moja materin��ina.

  Prosim, po�ljite pripombe na slovenski prevod na
  <[email protected]>, v kateremkoli formatu, lahko tudi kot
  datoteke za popravek.

12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV

  Originalni angle�ki dokument je na voljo kot tekstovna datoteka ASCII,
  kot spletna stran v formatu HTML, Postscript in kot sporo�ilo v
  Usenetu.

  Vsi ti formati so narejeni samodejno iz izvorne kode v SGML s pomo�jo
  paketa SGML Tools in opisa dokumenta LinuxDoc DTD.

  Izvirnik angle�kih PZV se redno objavlja v skupinah Useneta
  news.answers, comp.answers, comp.os.linux.misc in
  comp.os.linux.announce. Arhivira se na
  ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet-by-hierarchy/comp/os/linux/misc/.

  �e bi radi prejeli arhivirano razli�ico izvirnih FAQ po e-po�ti,
  po�ljite naslednje v telesu va�ega sporo�ila na
  [email protected]:

send faqs/linux/faq

  Razli�ice v oblikah HTML, SGML in Postscript so dostopne v arhivih
  Linuxa na metalab.unc.edu in na http://metalab.unc.edu/LDP/, vendar so
  zaradi pomanjkanja �asa vzdr�evalcev LDP lahko tudi zastarele.

  Najnovej�a tekstovna razli�ica in razli�ica HTML sta v angle��ini
  dostopni s strani http://www.mainmatter.com/ ali neposredno prek
  vzdr�evalca, <[email protected]>.

  Slovenski prevod (torej tole, kar berete) pogosto zastavljenih
  vpra�anj o Linuxu z odgovori je dostopen v tekstovnem in drugih
  formatih in kot Usenetovo sporo�ilo v si.comp.os.unix.

  ,,�iva`` razli�ica slovenskih PZV v obliki HTML je dostopna na
  http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html, razli�ica v
  formatih TXT, Postscript, PDF, DVI, SGML DTD LinuxDoc in HTML pa na
  ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/. Morda lahko dobite ta
  dokument tudi v drugih formatih, pi�ite prevajalcu za podrobnosti.

12.3 Avtorstvo in zahvale

  Ta pogosto zastavljena vpra�anja je zbral Robert Kiesling
  <[email protected]> s pomo�jo aktivistov Linuxa po vsem svetu.

  Posebna zahvala velja Mattu Welshu, ki moderira skupini
  comp.os.linux.announce in comp.os.linux.answers, ki je koordiniral
  HOWTO-je in jih veliko tudi napisal, Gregu Hankinsu in Timothyju
  Bynumu, prej�njem in sedanjem vzdr�evalcu HOWTO-jev, Larsu Wirzeniusu
  in Mikki Rauhali, prej�njem in sedanjem moderatorju skupine
  comp.os.linux.announce, Marc-Michelu Corsiniju, ki je prvi napisal
  Linux FAQ in Ianu Jacksonu, prej�njem vzdr�evalcu PZV.

  Na koncu �e hvala Linusu Torvaldsu in drugim soavtorjem Linuxa, da so
  nam dali nekaj, o �emer lahko govorimo!

12.4 Opozorilo in pravice raz�irjanja

  Ta dokument je ponujen ,,tako kot je``. Nih�e ne zagotavlja, da so
  informacije v njem to�ne. Uporabljate ga na svoje tveganje.

  Pogosto zastavljena vpra�anja o Linuxu z odgovori (Linux Frequently
  Asked Questions with Answers) je za��iteno delo (c) 1997 projekta
  Linux Documentation Project. Celotna licenca v angle��ini je dostopna
  v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/.

  Nekatere dele besedila je za��itil (c) 1994, 1995, 1996 Ian Jackson,
  prej�nji vzdr�evalec originalnih angle�kih FAQ.

  Slovenski prevod iz maja 1998 s popravki 6. januarja 1999, 31. julija
  1999 in 5. januarja 2000 je avtorsko delo (c) 1998, 1999, 2000 Romana
  Maurerja <[email protected]>.

  PZV lahko reproducirate in raz�irjate v njihovi celoti (�e vklju�ite
  te podatke o avtorstvu, pravicah raz�irjanja in dovoljenjih), �e
  nikomur ne zara�unate samega dokumenta, brez avtorjevega soglasja. To
  vklju�uje uporabo delov dokumenta za ,,po�tene namene``, kot so
  �lanki, ogla�evanje in izpeljana dela kot prevodi.

  Zgornje omejitve pa niso mi�ljene za prepoved zara�unavanja storitve
  tiskanja ali kopiranja.

  Avtor lahko po svoji presoji izjemoma dovoli uporabo tudi v nasprotju
  s temi pravili. Sre�en bom, �e bom lahko odgovoril na kakr�nakoli
  vpra�anja v zvezi s pravicami raz�irjanja. Po�ljite mi e-po�to na
  <[email protected]>. Te omejitve so tukaj zato, da zavarujejo
  pisce prispevkov, ne zato, da bi omejevale vas kot u�itelje in u�ence.
    _________________________________________________________________

You are viewing proxied material from ftp.icm.edu.pl. The copyright of proxied material belongs to its original authors. Any comments or complaints in relation to proxied material should be directed to the original authors of the content concerned. Please see the disclaimer for more details.