Kako namestiti Linux

Kako namestiti Linux
Eric S. Raymond
v4.15, 20. november 1998

Ta spis je slovenski prevod spisa Installation-HOWTO. Opisuje kako
dobiti in namestiti programsko opremo za Linux in je prvi dokument, ki
naj bi ga novope�eni uporabnik Linuxa prebral, da bi za�el z delom.
______________________________________________________________________

Kazalo

1. Uvod

1.1 Namen tega spisa
1.2 Drugi viri informacij
1.3 Nove razli�ice tega spisa
1.4 Odzivi in popravki

2. Zadnje spremembe

3. Najla�ja izbira: Kupite, ne gradite

4. Preden za�nete

4.1 Strojne zahteve
4.2 Prostorske potrebe in sobivanje
4.3 Izbira distribucije Linuxa

5. Pregled namestitve

5.1 Prvi namestitveni koraki: preprosta pot
5.2 Prvi namestitveni koraki: te�ja pot
5.3 Nadaljevanje namestitve
5.4 Osnovni deli namestitvene opreme

6. Podrobnosti namestitve

6.1 Priprava na namestitev
6.2 Izdelava zagonske in korenske diskete
6.3 Razdelitev va�ih diskov z DOS/Windows
6.4 Ustvarjanje particij za Linux
6.4.1 Osnove particij
6.4.2 Velikost particij
6.5 Zaganjanje z namestitvene diskete
6.6 Uporaba korenske diskete
6.6.1 Izbira namestitve EGA ali X
6.6.2 Uporaba programov fdisk in cfdisk
6.6.3 Koraki po razdelitvi diska
6.7 Namestitev programskih paketov
6.8 Namestitve po paketih
6.8.1 LILO, nalagalnik Linuxa
6.8.2 Izdelava delovne zagonske diskete (po �elji)
6.8.3 Razli�ne nastavitve sistema

7. Zagon va�ega novega sistema

8. Po va�em prvem zagonu

8.1 Za�etek sistemske administracije
8.2 Nastavitev LILO po meri

9. Administrativni podatki

9.1 Pogoji uporabe
9.2 Zasluge

______________________________________________________________________

1. Uvod

1.1. Namen tega spisa

Linux je prosto dostopna izvedba Unixa za ne pretirano drage osebne
ra�unalnike (razvit je bil na procesorjih 386 in zdaj podpira
procesorje 486, 586, Pentium, strojno opremo PowerPC, Sun Sparc in DEC
Alpha). Podpira �irok spekter programja, vklju�no z grafi�nim
sistemom X Windows, urejevalnikom Emacs, omre�no podporo TCP/IP
(vklju�no s protokolom SLIP), in veliko aplikacijami.

V tem spisu predpostavljamo, da ste �e sli�ali in veste za Linux, zdaj
pa bi ga radi pripravili do delovanja. Osredoto�amo se na osnovno
razli�ico za procesorje Intel, ki je najpopularnej�a, vendar ve�ina
nasvetov velja tudi za ra�unalnike Power PC, Sparc in Alpha.

1.2. Drugi viri informacij

Za novince Linuxa obstaja ve� virov osnovnih informacij o tem sistemu.
Najbolj�e mesto za njihovo iskanje je doma�a stran Dokumentacijskega
projekta za Linux (angl. Linux Documentation Project -- LDP) na
<http://metalab.unc.edu/LDP/linux.html>. Tam lahko najdete zadnje,
osve�ene razli�ice angle�kega izvirnika tega spisa, kot
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Installation-HOWTO.html>.

Verjetno boste za�eli brkljati po virih pri splo�nih informacijah o
Linuxu; preberite informativni letak INFO-SHEET
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html> in meta-
vpra�anja META-FAQ <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/META-FAQ.html>.
Sestavek ,,Linux Frequently Asked Questions`` (pogosto zastavljena
vpra�anja, preberite slovenski prevod PZV
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>) vsebuje
veliko pogostih vpra�anj (in odgovorov!) o Linuxu -- novi uporabniki
ta spis ,,morajo prebrati``.

Pomo� v angle��ini za obi�ajne te�ave lahko najdete tudi v novi�arskih
skupinah UseNeta comp.os.linux.help in comp.os.linux.announce, v
sloven��ini pa v si.comp.os.unix.

Dokumentacijski projekt za Linux pi�e mno�ico priro�nikov in knjig o
Linuxu. Vsa tovrstna dokumentacija je prosto dostopna na Internetu,
dobite jo na doma�i strani LDP. Slovenske prevode nekaterih spisov
najdete na <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/>.

Knjiga Linux Installation and Getting Started je popoln vodnik o tem,
kako dobiti in namestiti Linux, kakor tudi o njegovi uporabi. Vsebuje
popoln u�benik uporabe in poganjanja sistema in veliko ve� informacij,
kot jih boste na�li tukaj. Po tej knjigi lahko brkljate ali vzamete
njeno kopijo z doma�e strani LDP.

Kon�no je tukaj tudi precej tehni�en spis Guide to x86 Bootstrapping
<http://www.paranoia.com/~vax/boot.html>. Ta dokument cilja bolj na
NetBSD kot pa na Linux, a vsebuje uporabne podatke o nastavitvah diska
in zagonskih upravljalnikov za ve� operacijskih sistemov na istem
ra�unalniku.

1.3. Nove razli�ice tega spisa

Nove razli�ice originalnega spisa Linux Installation HOWTO so redno
objavljane v novi�arskih skupinah comp.os.linux.help,
comp.os.linux.announce in news.answers. Odlo�ene so tudi na razli�ne
stre�nike za FTP in WWW, vklju�no z doma�o stran LDP.

Zadnjo originalno angle�ko razli�ico lahko najdete na svetovnem spletu
pod URL <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Installation-HOWTO.html>.
Slovenski prevod je dostopen na spletnem naslovu
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html>.
Formati DVI, PostScript, PDF, TXT, HTML in SGML so v podimenikih FTP-
ja <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>.

1.4. Odzivi in popravki

�e imate vpra�anja ali pripombe o angle�kem izvirniku tega spisa,
lahko pi�ete avtorju Ericu S. Raymondu na [email protected]. Vesel sem
vseh predlogov ali kritik. �e najdete napako, me, prosim, obvestite,
da jo bom lahko popravil v naslednjih izdajah. Hvala.

Prosim ne vpra�ujte me, kako lahko re�ite strojne te�ave, ki so se
pojavile med namestitvijo. Preu�ite ,,Linux Installation and Getting
Started``, nadlegujte va�ega prodajalca ali berite novi�arsko skupino
comp.os.linux.setup. Ta HOWTO namerava biti hiter, nebole� vodnik po
normalni namestitvi -- v pripravi je poseben HOWTO o strojnih
problemih in diagnosticiranju.

Pripombe na slovenski prevod, prosim, po�iljajte na naslov
[email protected].

2. Zadnje spremembe

* Dodan razdelek ,,Kupite, ne gradite``.

* Dodana snov o zaganjanju s CD-ROM-a.

3. Najla�ja izbira: Kupite, ne gradite

Linux je dandanes dovolj dozorel, da obstajajo sestavljalci sistemov,
ki vam bodo sestavili delovno postajo, namestili in nastavili Linux,
in naredili intenzivno preverjanje sistema, preden vam ga bodo
dostavili. �e imate ve� denarja kot prostega �asa, ali imate stroge
zahteve po zanesljivosti ali obna�anju sistema, vam ti sestavljalci
ponujajo koristno storitev, saj vam zagotavljajo, da ne boste dobili
pokrpane ali kmalu pokvarljive strojne opreme.

Obstaja nekaj podjetij te vrste (in tukaj jih bom navedel, �e bom
zvedel za njih). Edini opremljevalec za katerega vem osebno je
podjetje VA Research <http://www.varesearch.com>. Ti dobri ljudje
gradijo visoko kvalitetne delovne postaje z Linuxom, ki imajo spredaj
logotip elegantnega pingvina v smokingu. Z skupnostjo Linuxa imajo
doma�e vezi (projekt Debian <http://www.debian.org> �ivi na stroju v
njihovem laboratoriju. Linus ima eno od njihovih �katel in ob�asno
celo podarijo opremo va�emu poni�nemu vzdr�evalcu izvirnika tega spisa
HOWTO).

Za tiste med vami brez debelih denarnic, se ostanek tega HOWTO-ja
ukvarja s tem, kako sami namestite Linux.

4. Preden za�nete

Preden lahko namestite Linux morate biti prepri�ani, da je va� stroj
sposoben poganjati Linux in izbrati Linux, ki bi ga radi namestili.
Spletna stran Linux Pre-installation checklist
<http://members.tripod.com/~algolog/lnxchk.htm> vam lahko pred
za�etkom namestitve pomaga organizirati namestitvene podatke.

4.1. Strojne zahteve

Kak�en sistem je potreben za poganjanje Linuxa? To je dobro
vpra�anje; strojne zahteve za sistem se pravzaprav redno spreminjajo.
Spis Linux Hardware-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Hardware-HOWTO.html>, vsebuje (bolj
ali manj) popoln seznam v Linuxu podprte strojne opreme. Informativni
letak o Linuxu, <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-
sl.html>, vsebuje �e en seznam.

Za razli�ice na procesorjih Intel (ali klonih), je potrebna tak�na
strojna sestava:

Deloval bo katerikoli procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium II.
Ne-Intelovi kloni procesorjev 80388 ali bolj�ih naj bi v splo�nem
delovali. Ne potrebujete matemati�nega koprocesorja, �eprav ga je
dobro imeti.

V redu bo katerokoli vodilo ISA, EISA, VESA Local Bus ali PCI,
procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium Pro. Arhitektura MCA (s
strojev IBM PS/2) je podprta v novej�ih razvojnih jedrih (2.1.x), a
morda �e ni povsem dozorela.

V va�em stroju potrebujete vsaj 4 megabajte pomnilnika. Pravzaprav
lahko Linux te�e tudi z le 2 MB, a ve�ina namestitev in programja
potrebuje 4. Ve� pomnilnika kot imate, sre�nej�i boste. Priporo�am 8
ali 16 MB, �e nameravate uporabljati grafi�ni sistem X-Windows.

Seveda boste potrebovali trdi disk in standardni pogonski krmilnik za
AT. Vsi pogoni in krmilniki tipov MFM, RLL, in IDE morajo delovati.
Podprtih je tudi veliko pogonov in adapterjev SCSI; ve� o tem zveste v
spisu Linux SCSI-HOWTO. �e sestavljate nov sistem, na katerem boste
poganjali Linux, se majhen dodaten stro�ek za SCSI dobro obrestuje v
dodatni hitrosti in zanesljivosti, ki jo prina�a.

Potrebovali boste disketni pogon velikosti 3,5". Diskete velikosti
5,25" so sicer v Linuxu podprte, a jih uporablja tako malo ljudi, da
ni nujno, da bodo diskovne slike �le na njih. (Okle��en Linux lahko
res te�e le z ene diskete, a to je uporabno le za namestitev in
dolo�ene popravljalne opravke.)

Potrebujete tudi grafi�no kartico MDA, Hercules, CGA, EGA, VGA, ali
Super VGA in monitor. �e va�a grafi�na kartica deluje v MS-DOS, bo v
splo�nem delovala tudi v Linuxu. A, �e �elite poganjati grafi�ni
sistem X Window, morate upo�tevati dodatne omejitve o podprti grafi�ni
opremi. Ve� informacij o poganjanju in zahtevah X zveste v spisu
Linux XFree86-HOWTO <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-
sl/XFree86-HOWTO-sl.html>.

Uporabljati boste �eleli tudi pogon CD-ROM. �e je tipa ATAPI, SCSI,
ali pravi IDE, ne bi smeli imeti problemov z njim (toda pazite se
poceni pogonov, ki ogla�ujejo vmesnike ,,IDE``, ki niso pravi IDE).
�e va� CD-ROM vsebuje poseben vmesnik, je mo�no, da ga namestitveno
jedro, ki ga boste zagnali z diskete, ne bo prepoznalo -- in
nedostopen CD-ROM pomeni konec namestitve. Tudi CD-ROM-i, ki jih
priklju�ite na vzporedna vrata sploh ne bodo delovali. �e ste v
dvomih, preberite spis Linux CD-ROM HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/CDROM-HOWTO.html> za seznam in
podrobnosti podprte strojne opreme.

Problem lahko povzro�ajo tudi kartice brez nastavitvenih jezdecev,
tako imenovane ,,Plug'n'Play``. Podporo za njih aktivno razvijajo, a
�e ni na voljo v jedru 2.0.25. K sre�i lahko to predstavlja te�ave le
za zvo�ne ali mre�ne kartice.

�e imate ra�unalnik s procesorjem Motorola 68K (se pravi stroje kot
Amiga, Atari, ali VMEbus), glejte pogosto zastavljena vpra�anja (PZV)
o projektu Linux/m68k na
<http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html> za informacije
o minimalnih zahtevah in stanju prenosa. PZV pravijo, da je Linux na
m68k zdaj stabilen in uporaben kot razli�ice na Intelovih procesorjih.

4.2. Prostorske potrebe in sobivanje

Za Linux potrebujete prostor na va�em trdem disku. Koli�ina
potrebnega prostora je odvisna od tega koliko programja nameravate
namestiti. Ve�ina namestitev potrebuje nekje med 200 in 500 MB. To
vklju�uje prostor za programje, izmenjalni prostor (ki se uporablja
kot navidezni RAM va�ega stroja), prostor za uporabnike, in tako
naprej.

Mo�no je, da lahko poganjate minimalni sistem z Linuxom v manj kot 80
MB (to je bilo kar pogosto, ko so bile �e distribucije Linuxa manj�e),
mo�no pa je tudi, da porabite precej ve� kot 500 MB za vso va�o
programsko opremo za Linux. Koli�ina je zelo odvisna od name��ene
koli�ine programja in prostora, ki ga potrebujete. Ve� o tem kasneje.

Linux lahko sobiva z drugimi operacijskimi sistemi na va�em trdem
disku, kot so MS-DOS, Microsoft Windows, ali OS/2. (Pravzaprav lahko
celo dostopate do datotek sistema MS-DOS in poganjate nekatere
programe za MS-DOS kar v Linuxu.) Z drugimi besedami, ko razdelite
va� pogon za Linux, bosta MS-DOS ali OS/2 �ivela na svojih particijah,
Linux pa na svoji. O podrobnostih tak�nih ve�zagonskih sistemov bomo
pisali kasneje.

Seveda pa vam ni treba poganjati MS-DOS, OS/2 ali katerikoli drug
operacijski sistem, da bi uporabljali Linux. Linux je povsem
druga�en, samostojen operacijski sistem (OS) in ni odvisen od drugih
OS pri namestitvi ali uporabi.

Skratka, najmanj�a namestitev Linuxa ni veliko ve�ja kot je potrebna
za MS-DOS ali Windows 3.1 (in je precej manj�a kot minimalna za
Windows 95!). �e imate 386 ali 486 z vsaj 4 MB RAM, boste Linux
uporabljali z veseljem. Linux ne potrebuje velikih koli�in diskovnega
prostora, pomnilnika, ali procesorske hitrosti. Matt Welsh, prvi
pisec tega HOWTO-ja, je v�asih uporabljal Linux na 386/16 MHz
(najpo�asnej�i stroj, ki ga sploh lahko dobite) s 4 MB RAM in je bil z
njim povsem zadovoljen. Ve� kot ho�ete narediti, ve� pomnilnika (in
hitrej�i procesor) boste potrebovali. V na�ih izku�njah s 486 in 16
MB RAM Linux preka�a veliko modelov dragih delovnih postaj.

4.3. Izbira distribucije Linuxa

Predno namestite Linux, se morate odlo�iti za eno od dostopnih
,,distribucij`` Linuxa. Tako je, ni le ene same, standardne izdaje
programja za Linux -- veliko tak�nih izdaj je. Vsaka izdaja ima svojo
lastno dokumentacijo in namestitvena navodila.

Distribucije Linuxa so na voljo po anonimnem FTP-ju in po po�tnem
naro�ilu na disketah, traku, ali CD-ROM-u. Opise glavnih distribucij
Linuxa, dostopnih po FTP in po�ti, najdete v spisu Linux Distribution
HOWTO, <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>.

V megleni in davni preteklosti, ko je bil ta HOWTO prvi� napisan
(1992--93), je ve�ina ljudi dobila Linux z mukotrpnimi dolgimi
prena�anji prek Interneta ali BBS-ov na njihove dosovske stroje, in
upo�tevanjem obse�nega postopka, s katerim so presneli dobljene
datoteke na ve� disket. Eno od disket so potem zagnali in z njo
namestili preostalih ducat. Z nekaj sre�e (in brez po�kodb medija)
ste lahko po nekaj urah kon�ali namestitev z delujo�im Linuxom. Ali
pa tudi ne.

�eprav je ta pot �e vedno mogo�a (in lahko vzamete eno od �tevilnih
distribucij z <http://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/>),
obstajajo danes veliko manj naporne poti. Najla�je je kupiti eno od
visoko kvalitetnih komercialnih distribucij Linuxa na CD-ROM-u, kot
npr. Red Hat, Debian, Linux Pro, Slackware, ali WGS. V va�i lokalni
knjigarni ali ra�unalni�ki trgovini so na voljo tipi�no za manj kot
10.000 tolarjev in vam bodo prihranile veliko ur nevolje.

Kupite lahko tudi antologijske CD-ROM-e, kot je InfoMagicov Linux
Developer's Resource set. Ti tipi�no vklju�ujejo ve� distribucij
Linuxa in sodobni prepis ve�jih arhivov Linuxa, kot sta sunsite in
tsx-11.

V ostanku tega HOWTO-ja se bomo osredoto�ili na korake, potrebne za
namestitev z antologijskega CD-ROM-a, ali enega od cenej�ih
komercialnih Linuxov, ki ne vklju�uje natisnjenega priro�nika za
namestitev. �e va� Linux vklju�uje tudi papirnati priro�nik, vam
lahko deli tega HOWTO-ja sicer slu�ijo za uporabno ozadje, a morate
vseeno upo�tevati podrobna namestitvena navodila.

5. Pregled namestitve

Pred namestitvijo je pametno zbrati podatke o strojni sestavi va�ega
ra�unalnika. Ugotovite proizvajalca in �tevilko modela vsake kartice
v va�em stroju; zberite �tevilke IRQ-jev in kanalov DMA. Verjetno ne
boste potrebovali teh informacij -- a �e se izka�e, da jih vendarle
boste, jih boste zelo potrebovali.

�e �elite poganjati sistem z dvojnim zaganjanjem (Linux in DOS ali
Windows na istem stroju), preuredite (prerazdelite) svoj disk, da
boste naredili prostor za Linux. �e ste modri, boste najprej naredili
popolno varnostno kopijo sistema!

5.1. Prvi namestitveni koraki: preprosta pot

�e imate CD-ROM tipa EIDE/ATAPI (dandanes nekaj obi�ajnega), preglejte
nastavitve va�ega stroja in poglejte, �e lahko zaganjate sistem s CD-
ROM-a. Ve�ina strojev, narejena po sredi leta 1997 to zmore.

�e je va� stroj med njimi, spremenite nastavitve tako, da se bo sistem
najprej posku�al zagnati s CD-ROM-a. Pogosto boste to lahko nastavili
v podmenuju ,,BIOS FEATURES`` (zmo�nosti BIOS-a) v nastavitvenem
menuju BIOS-a.

Potem vstavite namestitveni CD-ROM. Za�enite ra�unalnik. Za�eli ste.

�e imate CD-ROM vrste SCSI, lahko pogosto �e vedno zaganjate sistem z
njega, vendar je to malo bolj odvisno od mati�ne plo��e in BIOS-a.
Tisti, ki vedo, zakaj so zapravili dodatne tolarje za CD-ROM vrste
SCSI, verjetno tudi vedo, kako to urediti.

5.2. Prvi namestitveni koraki: te�ja pot

1. Naredite namestitvene diskete.

2. Po�enite namestitveni mini-Linux z disket, da boste dobili dostop
do CD-ROM-a.

5.3. Nadaljevanje namestitve

1. Pripravite datote�ne sisteme Linuxa. (�e niste �e prej spremenili
particijsko tabelo diska, jo boste na tej stopnji.)
2. Namestite osnovni stabilni Linux s CD-ROM-a.

3. Za�enite Linux s trdega diska.

4. (Po �elji.) Namestite ve� programski paketov s CD-ROM-a.

5.4. Osnovni deli namestitvene opreme

Tukaj so osnovni deli namestitvene distribucije:

1. Datoteke README (datoteke, ki jih morate prebrati) in FAQ (pogosto
zastavljena vpra�anja). Te so obi�ajno v najvi�jem imeniku va�ega
CD-ROM-a in jih lahko preberete, ko enkrat v Linuxu namestite trdi
disk. (Odvisno od tega, kako je narejen CD-ROM, jih lahko mogo�e
vidite tudi v DOS-u/Windows.) Te datoteke je dobro prebrati takoj,
ko jih lahko, saj se s tem zaveste pomembnih nadgradenj ali
sprememb.

2. Veliko zagonskih slik disket (angl. bootdisk images), pogosto so v
podimeniku. �e va�ega sistema ne morete zagnati s CD-ROM-a, je ena
od teh datotek tista, ki jo boste zapisali na disketo in s tem
naredili zagonsko disketo. Izbrali boste eno od zgornjih zagonskih
slik, odvisno od strojne opreme, ki jo imate v va�em sistemu.

Gre za to, da se nekateri strojni gonilniki ne razumejo z drugimi
na �udne na�ine. Namesto, da posku�ate odpraviti strojne probleme
va�ega sistema je la�je uporabiti zagonsko disketo, ki omogo�i le
gonilnike, ki jih potrebujete. (To bo imelo tudi prijeten stranski
u�inek, saj bo jedro zato manj�e.)

3. Korenska slika diskete (ali morda dve). To je datoteka, ki jo
boste zapisali na disketo in s tem naredili namestitveno disketo
(ali disketi), �e ne morete zaganjati ra�unalnika s CD-ROM-a.
Dandanes so korenski diski v splo�nem neodvisni od tipa va�e
strojne opreme; predpostavili bodo barvni zaslon tipa EGA ali
bolj�ega.

4. Slika re�evalne diskete. To je disketa z osnovnim jedrom in orodji
za re�evanje po katastrofi, ki nastane, �e nekaj povozi jedro ali
zagonski blok va�ega trdega diska.

5. RAWRITE.EXE. To je program za MS-DOS, ki zapi�e vsebino datoteke
(na primer zagonsko ali korensko sliko diskete) neposredno na
disketo, ne glede na njen format.

RAWRITE.EXE potrebujete le, �e nameravate narediti zagonske in
korenske diskete na sistemu MS-DOS. �e imate namesto tega dostop
do delovne postaje Unix z disketno enoto, lahko naredite diskete
tam, uporabljajo� ukaz dd, ali morda graditveni skript, ki vam ga
priskrbi proizvajalec. Glejte stran referen�nega priro�nika o
dd(1) (man dd) in vpra�ajte svoje lokalne guruje Unixa za pomo�.

6. Sam CD-ROM. Namen zagonske diskete je pripraviti va� stroj za
nalaganje korenskih ali namestitvenih disket, ki so spet le naprave
za pripravo va�ega trdega diska in kopiranje del�kov CD-ROM-a nanj.
�e lahko zaganjate sistem s CD-ROM-a, lahko za�enete sistem in
nadaljujete s pripravo disket.

6. Podrobnosti namestitve

6.1. Priprava na namestitev

Linux uporablja strojno opremo osebnega ra�unalnika bolj u�inkovito
kot MS-DOS, Windows ali NT, in je zato tudi manj toleranten do narobe
nastavljenih naprav. Preden za�nete, lahko napravite nekaj stvari, ki
bodo zmanj�ale mo�nosti, da vas bo ustavil tak problem.

Najprej, zberite vse priro�nike o va�i strojni opremi, ki jih imate --
o mati�ni plo��i, monitorju, modemu, itd. -- in jih imejte pri sebi,
�e jih boste morda potrebovali.

Drugi�, zberite podrobne informacije o strojni sestavi va�ega
ra�unalnika. Na preprost na�in lahko to storite tako, da v MS-DOS-u
5.0 ali poznej�em izpi�ete poro�ilo Microsoftovega diagnosti�nega
pripomo�ka MSD.EXE (lahko izpustite dele o TSR, gonilnikih, karti
pomnilnika, okoljskih nizih in razli�ici OS). Med drugim vam bo to
zagotovilo popolno in pravilno informacijo o va�i grafi�ni kartici in
tipu mi�ke, kar vam je lahko v pomo� pri poznej�i nastavitvi X Window.

Tretji�, preverite svoj stroj za nastavitvene probleme s podprto
strojno opremo, ki lahko povzro�ijo nepopravljivo zaklepanje med
namestitvijo Linuxa.

* Sistem DOS/Windows lahko uporablja trde diske IDE in CD-ROM tudi z
napa�no nastavljenimi skaka�i master/slave na pogonih. Pri Linuxu
to ne bo �lo. �e ste v dvomih, preverite va�e skaka�e master-
slave!

* Je katera od va�i perifernih naprav na�rtovana brez nastavitvenih
skaka�ev ali nespremenljivega pomnilnika? �e je, lahko potrebuje
zagonsko uvajanje kak�nega pripomo�ka za MS-DOS, da se za�ene, in
morda ne bo preprosto dostopna v Linuxu. CD-ROM-i, zvo�ne kartice,
omre�ne kartice Ethernet in poceni tra�ne enote lahko povzro�ajo
take te�ave. �e je tako, lahko to morda obidete s pravilnim
argumentom zagonskem pozorniku; glejte Linux Boot Prompt HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/BootPrompt-HOWTO.html> za
podrobnosti.

* Nekateri drugi operacijski sistemi dovoljujejo mi�ki bus mouse
delitev prekinitev IRQ z drugimi napravami. Linux tega ne podpira;
pravzaprav, poskus tega lahko zaklene va� stroj. �e uporabljate
mi�ko bus mouse, glejte Linux Bus Mouse HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Busmouse-HOWTO.html>, za
podrobnosti.

�e je mogo�e, dobite telefonsko �tevilko izku�enega uporabnika Linuxa,
ki ga lahko pokli�ete v izrednih primerih. V devetih primerih od
desetih je ne boste potrebovali, a jo je vseeno udobno imeti.

Pribli�en �as namestitve. Ta bo pribli�no eno uro za gol sistem ali
sistem, ki bo poganjal le Linux. Ali do treh ur za ve�zagonski sistem
(ti imajo precej pogostej�e napa�ne zagone in zmrznitve).

6.2. Izdelava zagonske in korenske diskete

(Ta korak je potreben le, �e ne morete zagnati namestitve Linuxa s CD-
ROM-a.)

Va� CD-ROM z Linuxom lahko pride z namestitvenimi pripomo�ki, ki vam
omogo�ijo izdelavo zagonske (boot), korenske (root) in re�evalne
(rescue) diskete z interaktivnimi pozorniki. To je lahko namestitveni
program za MS-DOS (kot je pri Red Hat redhat.exe) ali skript za Unix,
ali oboje.

�e imate tak program in ga lahko uporabite, preberite ostanek tega
podrazdelka le informativno. Po�enite program, ki bo naredil pravo
namestitev -- njegovi tvorci gotovo vedo ve� o tej posebni
distribuciji kot jaz -- in izognili se boste veliko te�kih korakov pri
odpravljanju napak.

Za podrobno informacijo o izdelavi zagonskih in korenskih disket
glejte Linux Bootdisk HOWTO na
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Bootdisk-HOWTO.html>.

Va� prvi korak bo izbira slike zagonske diskete, ki ustreza va�i
strojni opremi. �e morate to narediti na roko, boste v splo�nem
opazili, da (a) so slike zagonskih disket na va�em CD-ROM-u
poimenovane na na�in, ki vam olaj�a izbiro pravilne, ali (b) v bli�ini
obstaja datoteka s kazalom in opisi vseh slik.

Potem, morate narediti diskete s sliko zagonske diskete, ki ste jo
izbrali, in s slikami korenskih in re�evalnih disket. Tukaj vstopi v
igro dosovski program RAWRITE.EXE.

Nadalje, morate imeti dve ali tri gosto formatiranih MS-DOS-ovih
disket. (Vse morajo biti istega tipa; se pravi, �e je va� zagonski
disketni pogon velikosti 3,5", morajo biti vse diskete velikosti
3,5".) RAWRITE.EXE boste uporabili za zapis zagonskih in korenskih
slik na diskete.

Pokli�ite ga brez argumentov, takole:

C:\> RAWRITE

Odgovorite na vpra�anja o imenu datoteke, ki naj se prepi�e in
diskete, na katero naj se prepi�e (na primer A:). RAWRITE bo prepisal
datoteko, blok po blok, neposredno na disketo. Uporabite RAWRITE tudi
za korensko sliko diskete (kot npr. COLOR144). Ko opravite, boste
imeli dve disketi: ena bo vsebovala zagonsko disketo, druga korensko.
Ti dve disketi nista ve� berljivi v MS-DOS-u (zdaj sta disketi v nekem
smislu ,,formata Linux``).

Na sistemu Unix lahko opravite isto zadevo z ukazom dd(1). (Za to
boste, seveda, potrebovali delovno postajo Unix z disketnim pogonom.)
Na delovni postaji Sun z disketnim pogonom na napravi /dev/rfd0, lahko
uporabite ukaz:

$ dd if=bare of=/dev/rfd0 obs=18k

Kot argument programu dd morate na nekaterih delovnih postajah (npr.
Sun) priskrbeti ustrezno velikost izhodnega bloka (argument ,,obs``),
sicer to ne bo delovalo. �e imate te�ave, preberite stran
referen�nega priro�nika za dd(1) (man dd).

Prepri�ajte se, da uporabljate povsem nove diskete brez vsakih napak.
Diskete ne smejo imeti na sebi slabih blokov.

Zavedajte se, da vam ni treba poganjati Linuxa ali MS-DOS-a, �e �elite
namestiti Linux. A poganjanje Linuxa ali MS-DOS-a vam olaj�a izdelavo
zagonske in korenske diskete z va�ega CD-ROM-a. �e na va�em stroju �e
nimate operacijskega sistema, lahko uporabite Linux ali MS-DOS pri
prijatelju in z njim naredite potrebni disketi, potem pa jih pri sebi
namestite.

6.3. Razdelitev va�ih diskov z DOS/Windows

Na ve�ini uporabljanih sistemov je trdi disk �e posve�en particijam za
MS-DOS, OS/2, in tako naprej. Tem particijam morate spremeniti
velikost, �e ho�ete imeti prostor za Linux. �e boste poganjali
ve�zagonski sistem, je mo�no priporo�eno, da preberete enega ali ve�
naslednjih mini-HOWTO-jev, ki opisujejo razli�ne ve�zagonske
nastavitve.

* DOS-Win95-OS2-Linux mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+DOS+Win95+OS2.html>.

* Linux+Win95 mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+Win95.html>

* The Linux+NT-Loader mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+NT-Loader.html>

Tudi, �e ti spisi niso neposredno uporabni za va� sistem, vam bodo
pomagali raz�istiti pojme.

POZOR: Nekateri Linuxi se bodo namestili v imenik na va�i particiji za
MS-DOS. (To je druga stvar, kot namestitev z MS-DOS-ove particije.)
Namesto tega boste torej uporabili datote�ni sistem ,,UMSDOS``, ki vam
omogo�a, da se do imenikov particije MS-DOS obna�ate kot do
datote�nega sistema za Linux. Tako vam ne bo treba razdeliti va�ega
pogona.

To metodo priporo�am le, �e ima va� pogon �e �tiri particije
(maksimalno �tevilo, ki ga podpira DOS) in bi vam njihova razdelitev
povzro�ala ve� te�av, kot koristi (va� Linux se bo s to metodo
upo�asnil, ker mora prevajati imena datotek). Ali, �e �elite
preizkusiti Linux pred razdelitvijo diska; da, to je kar primeren
na�in za preizkus. A v ve�ini primerov morate disk razdeliti, kot je
tukaj opisano. �e nameravati uporabljati UMSDOS, ga uporabljajte na
lastno odgovornost -- tukaj ni podrobno dokumentiran. Od zdaj naprej
bomo predpostavili, da ne uporabljate datote�nega sistema UMSDOS in
morate torej razdeliti disk.

Particija je le razdelek va�ega diska, rezerviran za uporabo v
posameznem operacijskem sistemu. �e imate name��en le MS-DOS, ima va�
trdi disk verjetno le eno particijo, celo posve�eno MS-DOS-u. Za
uporabo Linux pa boste morali va� pogon razdeliti, tako, da boste
imeli eno particijo za MS-DOS in eno (ali ve�) za Linux.

Particije so treh sort: primarne (angl. primary), raz�irjene (angl.
extended) in logi�ne (angl. logical). Na kratko: primarne particije
so ene od �tirih glavnih particij na va�em pogonu. �e �elite imeti na
posameznem pogonu ve� kot �tiri particije, morate narediti raz�irjene
particije, ki lahko vsebujejo veliko logi�nih particij. Podatkov ne
shranjujete direktno na raz�irjeno particijo -- uporabljate jo le kot
zabojnik za logi�ne particije. Podatki so shranjeni ali na primarnih
ali na logi�nih particijah.

Povejmo �e druga�e; ve�ina ljudi uporablja le primarne particije.
Vendar, �e potrebujete ve� kot �tiri particije na enem samem pogonu
(no, kar pogumno: na enem samem disku), naredite raz�irjeno particijo.
Logi�ne particije se potem ustvarijo na raz�irjeni particije. Pa jih
imate -- ve� kot �tiri particije na en pogon.

Vedite tudi, da z lahkoto namestite Linux na drugi pogon na va�em
sistemu (v MS-DOS-u znan kot D:). Preprosto dolo�ite primerno ime
naprave, ko ustvarjate Linuxove particije. To je podrobno opisano
spodaj.

Nazaj k razdelitvi va�ega diska: te�ava s skr�enjem particij je v tem,
da ni (preprostega) na�ina, da bi to storili, ne da bi pobrisali
podatke na teh particijah. Torej morate narediti rezervne kopije vseh
podatkov na va�em sistemu, preden razdelite disk. �e �elimo
spremeniti velikost particij, jih potem preprosto pobri�emo in
ustvarimo nove, manj�e velikosti.

POZOR: Za MS-DOS obstaja program, ki vam razdeli disk in pri tem ne
uni�i podatkov na njem. Imenuje se FIPS. Glejte
<http://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/install>. S pripomo�kom
FIPS, optimizatorjem diska (kot npr. Norton Speed Disk ali
DEFRAG.EXE), in malce sre�e, boste lahko spremenili velikost particije
za MS-DOS, ne da bi izgubili podatke. Vseeno vam priporo�amo, da
naredite rezervne kopije podatkov, preden poskusite kaj takega.

�e ne uporabljate programa FIPS, pa je klasi�en na�in za spremembo
particij s programom FDISK. Denimo, na primer, da imate 80 MB trdi
disk, posve�en MS-DOS-u. Radi bi ga razdelili na pol -- 40 MB za MS-
DOS in 40 MB za Linux. To storite tako, da po�enete FDISK.EXE v MS-
DOS-u, pobri�ete 80 MB MS-DOS-ovo particijo in ustvarite na njenem
mestu 40 MB particijo za MS-DOS. Potem lahko formatirate novo
particijo in ponovno namestite svoje dosovsko programje z rezervnih
kopij. 40 MB pogona pustite praznih. Pozneje boste ustvarili na
neuporabljenem delu pogona particijo za Linux.

Na kratko, tole morate narediti, da zmanj�ate velikost dosovskih
particij s FDISK-om:

1. Naredite rezervno kopijo vsega va�ega sistema.

2. Naredite zagonsko disketo za MS-DOS, z ukazom kot je

C:\> FORMAT /S A:

3. Prepi�ite na to disketo datoteki FDISK.EXE in FORMAT.COM, kot tudi
druge pripomo�ke, ki jih potrebujete. (Na primer, pripomo�ke za
obnovitev va�ega sistema z rezervnih kopij.)

4. Za�enite MS-DOS s sistemske diskete.

5. Po�enite FDISK, po mo�nosti z dolo�itvijo pogona, ki bi ga radi
spremenili (kot npr. C: ali D:).

6. Pobri�ite particije, ki bi jih radi spremenili, z ustreznimi
menujskimi izbirami programa FDISK. To bo uni�ilo vse podatke na
teh particijah!

7. Ponovno ustvarite te particije z manj�imi velikostmi. To storite z
ustreznimi menujskimi izbirami programa FDISK.

8. Zapustite FDISK in formatirajte nove particije z ukazom FORMAT.

9. Obnovite prvotne datoteke z rezervnih kopij.

Opazili boste, da vam MS-DOS-ov FDISK ponuja izbiro, s katero
ustvarite ,,logi�ni pogon za DOS`` (logical DOS drive). Logi�ni
dosovski pogon je le logi�na particija na va�em trdem disku. Lahko
namestite Linux na logi�ni particiji, a te logi�ne particije no�ete
ustvariti z MS-DOS-ovim fdisk-om. Torej, �e trenutno uporabljate
logi�ni dosovski pogon in �elite na njegovem mestu namestiti Linux,
morate pobrisati ta logi�ni pogon s FDISK za MS-DOS, in (pozneje)
ustvariti logi�no particijo za Linux na njegovem mestu z ustreznim
orodjem za Linux.

Mehanizem za razdelitev diska za OS/2 in druge operacijske sisteme je
podoben. Glejte dokumentacijo za te operacijske sisteme za
podrobnosti.

6.4. Ustvarjanje particij za Linux

Po razdelitvi diska, morate ustvariti particije za Linux. Preden
opi�emo, kako se to dela, spregovorimo o particijah in datote�nih
sistemih pod Linuxom.

6.4.1. Osnove particij

Linux potrebuje vsaj eno particijo za korenski datote�ni sistem (angl.
root filesystem), ki vsebuje jedro Linuxa, samo.

Datote�ni sistem (angl. filesystem) si lahko predstavljate kot
particijo, formatirano za Linux. Datote�ni sistemi se uporabljajo
zato, da vsebujejo datoteke. Vsak sistem mora imeti vsaj korenski
datote�ni sistem. Vendar ima veliko uporabnikov raje razli�ne
datote�ne sisteme -- po enega za vsak ve�ji del drevesa imenikov. Na
primer, morda boste �eleli ustvariti poseben datote�ni sistem za
shranjevanje vseh datotek pod imenikom /usr. (Pazite -- na sistemih
Unix se uporabljajo za razmejevanje imen imenikov po�evnica, in ne
po�evnica nazaj, kot pri MS-DOS-u.) V tem primeru imate torej
korenski datote�ni sistem in datote�ni sistem /usr.

Vsak datote�ni sistem potrebuje svojo lastno particijo. Torej, �e
uporabljate hkrati korenski datote�ni sistem in datote�ni sistem /usr,
boste morali ustvariti vsaj dve particiji za Linux.

Dodatno, ve�ina uporabnikov naredi izmenjalno particijo (angl. swap
partition), ki se uporablja za navidezni RAM. �e imate na va�em
stroju, denimo, 4 MB pomnilnika in 10 MB veliko izmenjalno particijo,
imate, kar se ti�e Linuxa, 14 MB navideznega pomnilnika.

Ko uporabljate izmenjalni prostor, premika Linux neuporabljene strani
pomnilnika na disk, kar vam omogo�a, da lahko hkrati poganjate na
va�em sistemu ve� aplikacij. Vendar izmenjavanje ni nadomestilo za
fizi�ni RAM, saj je pogosto po�asno. Aplikacije, ki potrebujejo
veliko pomnilnika (na primer grafi�ni sistem X Window), pa so pogosto
odvisne od izmenjalnega prostora, �e nimate dovolj fizi�nega
pomnilnika.

Skoraj vsi uporabniki Linuxa uporabljajo izmenjalno particijo. �e
imate 4 MB RAM-a ali manj, je izmenjalna particija za namestitev
programja nujnost. Tudi sicer je mo�no priporo�ena, razen, �e nimate
na voljo ogromnih koli�in fizi�nega pomnilnika.

Velikost va�ega izmenjalne particije je odvisna od tega, koliko
navideznega pomnilnika potrebujete. Pogosto je priporo�eno, da imate
vsaj 16 megabajtov navideznega pomnilnika. �e imate torej 8 MB
fizi�nega pomnilnika, boste �eleli ustvariti 8 MB veliko izmenjalno
particijo. Pazite pa, ker izmenjalne particije ne morejo biti ve�je
od 128 MB. �e potrebujete ve�jo izmenjalnega prostora, raje ustvarite
ve� izmenjalnih particij, skupaj jih imate lahko 16.

Ve� o teoriji izgleda izmenjalnega prostora in razdelitve diska
najdete v spisu Linux Partition mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Partition.html>.

Zanimivost: mogo�a je, �eprav malce zvito, delitev izmenjalnih
particij med Linuxom in Windows 95 v ve�zagonskem sistemu. Za
podrobnosti glejte Linux Swap Space Mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/unmaintained/Swap-Space>.

Pa sem vas #1: �e imate pogone EIDE s particijami nad 504 MB, morda
va� BIOS ne dovoli zaganjanja Linuxa na njih. Torej imejte korensko
particijo pod mejo 504 MB. To ne bi smel biti problem s pogonskimi
krmilniki SCSI, ki imajo navadno lasten BIOS. Za tehni�ne
podrobnosti, glejte Large Disk Mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Large-Disk.html>.

Pa sem vas #2: Imate hkrati pogone IDE in SCSI? Potem pazite. Va�
BIOS morda ne dovoljuje zaganjanje direktno s pogona SCSI.

6.4.2. Velikost particij

Poleg korenskih in izmenjalnih particij, boste �eleli nastaviti eno
ali ve� particij za va�e programje in doma�e imenike.

V teoriji bi lahko sicer vse skupaj poganjali z ene samo ogromne
korenske particije, a nih�e ne po�ne tega. Posest ve�ih particij ima
veliko prednosti:

* Pogosto zmanj�a �as za preverjanje datote�nih sistemov ob zagonu.

* Datoteke ne morejo rasti prek omejitev particije. Torej lahko
uporabite meje particij kot po�arne pregrade proti programom (kot
novi�arske skupine Useneta), ki bi radi po�rli ogromen dele� va�ega
diska. Prepre�ite jim, da vam porabijo prostor, ki ga potrebuje
va�e jedro in ostanek va�ih aplikacij.

* �e kdaj opazite slabo to�ko na svojem disku, je formatiranje in
obnovitev ene same particije manj bole�a kot pa �e enkrat postaviti
vse skupaj od za�etka.

Na dana�njih velikih diskih je dobra za�etna nastavitev tak�na, da
imate majhno korensko particijo (manj kot 80 MB), srednje veliko
particijo /usr (do 300 MB ali kaj takega) za sistemsko programje, in
particijo /home, ki zaseda ostanek va�ega dostopnega prostora za
doma�e imenike uporabnikov.

Lahko postanete �e bolj dovr�eni. �e veste, da boste poganjali
novi�arske skupine Useneta, na primer, lahko daste v ta namen posebno
particijo in s tem kontrolirate maksimalno mo�no diskovno porabo. Ali
naredite particijo /var za po�to, novice, in za�asne datoteke skupaj.
A v dana�nji vladavini zelo poceni in zelo velikih trdih diskov, se ta
zapletanja zdijo manj in manj pomembna za va�o prvo namestitev Linuxa.
Prvi�, �e posebej, ohranite stvari preproste.

6.5. Zaganjanje z namestitvene diskete

Prvi korak je zaganjanje z diskete, ki ste jo naredili. Navadno boste
lahko zagnali s prekri�animi rokami; pozornik zaganjalnega jedra se bo
sam izpolnil po 10 sekundah. Tako boste obi�ajno zaganjali z diska
IDE.

Z dolo�anjem argumentov po imenu jedra lahko dolo�ite razli�ne strojne
parametre, kot je IRQ in naslov va�ega krmilnika SCSI, ali geometrijo
pogona, preden za�enete jedro Linuxa. To je potrebno, �e Linux ne
zazna va�ega krmilnika SCSI ali geometrije trdega diska, na primer.

Posebej, veliko krmilnikov SCSI brez BIOS-a potrebuje, da dolo�ite
naslov vrat in IRQ ob zagonu. Podobno, stroji stroji IBM PS/1,
ThinkPad, in ValuePoint ne shranjujejo pogonske geometrije v CMOS, in
jo morate dolo�iti ob zagonu. (Pozneje boste lahko nastavili va�
delovni sistem, da bo sam poiskal tak�ne parametre.)

Opazujte sporo�ila, ko se sistem zaganja. Izpisali in opisali bodo
strojno opremo, ki jo zazna va�a namestitev Linuxa. Posebej, �e imate
krmilnik SCSI, morate videti izpis gostiteljev SCSI, ki so bili
zaznani. �e vidite sporo�ilo

SCSI: 0 hosts

potem va� krmilnik SCSI ni bil samodejno zaznan in boste morali ugo�
toviti, kako povedati jedru, kje je.

Sistem bo tudi prikazal podatke o zaznanih pogonskih particijah in
napravah. �e je kateri od teh podatkov napa�en ali manjkajo�, boste
morali prisiliti nalagalnik v zaznavanje opreme.

Po drugi plati, �e gre vse v redu in se vam zdi, da je va�a strojna
oprema prepoznana, lahko presko�ite na naslednji razdelek ,,Nalaganje
korenskega diska``.

Zaznavanje opreme izsilite tako, da vstavite primerne parametre v
zagonski pozornik, uporabljajo� naslednjo skladnjo:

linux <parametri...>

Obstaja veliko tak�nih parametrov; nekaj najbolj pogostih na�tevamo
spodaj. Moderni zagonski diski Linuxa vam bodo pred zagonom pogosto
ponudili mo�nost ogleda zaslona s pomo�jo, ki opisuje posamezne
parametre jedra.

* hd=cilindri,glave,sektorji Dolo�a geometrijo pogona. Potrebujejo
ga ra�unalniki kot so IBM PS/1, ValuePoint, in ThinkPad. �e ima,
na primer, va� pogon 683 cilindrov, 16 glav, in 32 sektorjev na
sled, vnesite:

linux hd=683,16,32

* tmc8xx=memaddr,irq Dolo�i pomnilni�ki naslov in IRQ za krmilnik
SCSI Future Domain TMC-8xx, ki nima podpore v BIOS-u. Na primer:

linux tmc8xx=0xca000,5

Pazite, da boste pri �estnajsti�kih �tevilkah uporabili predpono 0x.
To dr�i za vse naslednje izbire.

* st0x=memaddr,irq Dolo�i pomnilni�ki naslov in IRQ za krmilnik
Seagate ST02, ki nima podpore v BIOS-u.

* t128=memaddr,irq Dolo�i pomnilni�ki naslov in IRQ za krmilnik
Trantor T128B, ki nima podpore v BIOS-u.

* ncr5380=port,irq,dma Dolo�i vrata, IRQ in kanal DMA za splo�ni
krmilnik NCR5380.

* aha152x=port,irq,scsi_id,1 Dolo�i vrata, IRQ in SCSI ID za
krmilnike AIC-6260, ki nimajo podpore v BIOS-u. To vklju�uje
krmilnike Adaptec 1510, 152x, in Soundblaster-SCSI.

�e imate vpra�anja o teh zagonskih parametrih, prosim, preberite spis
SCSI HOWTO, ki je dostopen na vseh veliki arhivih Linuxa za FTP (ali
kjerkoli ste �e dobili tale dokument). Spis SCSI HOWTO razlaga
zdru�ljivost SCSI z Linuxom v veliko ve�je podrobnosti.

6.6. Uporaba korenske diskete

Po zagonu zagonske diskete vam bo naro�eno, da vstavite korensko
disketo ali disketi. Na tej to�ki odstranite zagonsko disketo z
disketnega pogona in vstavite vanj korensko disketo. Pritisnite tipko
Enter za nadaljevanje. Morda boste morali nalo�iti tudi drugo
korensko disketo.

Pravzaprav se dogaja tole: zagonska disketa priskrbi miniaturni
operacijski sistem, ki (ker trdi disk �e ni pripravljen) uporablja del
va�ega pomnilnika RAM za navidezni disk (ta se imenuje, dovolj
logi�no, pomnilni�ki disk ali s tujko ,,ramdisk``).

Korenski diski nalo�ijo v pomnilni�ki disk majhen nabor datotek in
namestitvenih orodij, ki jih boste potrebovali za pripravo va�ega
trdega diska in namestitvijo delovnega Linuxa z va�ega CD-ROM-a.

6.6.1. Izbira namestitve EGA ali X

Starej�i Linuxi (vklju�no s Slackware) so vas tukaj vrgli v ukazno
lupino in od vas zahtevali, da ro�no vnesete namestitvene ukaze v
dolo�enem vrstnem redu. To je �e vedno mogo�e, a novej�i za�enjajo s
poganjanjem barvnega zaslonskega namestitvenega programa, ki vam
posku�a precej pomagati, ko vas interaktivno vodi po teh korakih.

Najbr� boste takoj dobili na voljo izbiro za nastavitev X, da bo lahko
namestitveni program deloval v grafi�nem okolju. �e lahko izberete to
pot, vas bo namestitveni program vpra�eval o va�i mi�ki in tipu
monitorja, preden bo zares za�el name��ati. Ko imate enkrat name��en
delovni Linux, so te izbire za vas shranjene. Monitorjevo delovanje
boste lahko uglasili pozneje, na tej stopnji se je razumno sprijazniti
z osnovnim na�inom VGA 640�480.

Grafi�ni sistem X ni nujno potreben za namestitev, a (�e se znate
prebiti �ez nastavitev mi�ke in monitorja) veliko ljudem je grafi�ni
vmesnik la�ji za uporabo. In tako ali tako boste �eleli obuditi
sistem X, torej je smiselno poskusiti to �imprej.

Le sledite navodilom in vpra�anjem programa. Popeljal vas bo skozi
korake, potrebne za pripravo va�ega diska, izdelavo prvih uporabni�kih
ra�unov, in namestitvijo programskih paketov s CD-ROM-a.

V naslednjih podrazdelkih bomo opisali nekaj zvitih podro�ij
namestitvenega zaporedja, kot �e bi to delali ro�no. To vam bo
pomagalo razumeti kaj dela namestitveni program in zakaj.

6.6.2. Uporaba programov fdisk in cfdisk

Va� prvi namestitveni korak po zagonu korenskega diska Linuxa bo
narediti ali popraviti particijsko tabelo va�ih diskov. �eprav ste
prej �e uporabili (DOS-ov) FDISK za spremembo particijskih podatkov,
morate zdaj vnesti v particijsko tabelo informacije, specifi�ne
Linuxu.

Za ustvarjanje ali popravljanje particij Linuxa bomo uporabili
Linuxovo razli�ico programa fdisk, ali njegovega zaslonsko
orientiranega dvojnika cfdisk.

V splo�nem bo namestitveni program poiskal obstoje�o particijsko
tabelo in ponudil zagon programa fdisk ali cfdisk na njej. Od teh
dveh programov je cfdisk gotovo preprostej�i za uporabo, a trenutne
njegove razli�ice so tudi manj tolerantne do neobstoje�ih ali
pokvarjenih particijskih tabel.

Torej boste morda �eleli pognati fdisk (sploh, �e name��ate Linux na
devi�ko strojno opremo), da boste dobili stanje, ki ga obvladuje tudi
cfdisk. Poskusite pognati cfdisk; �e se prito�uje, po�enite fdisk.
(�e gradite sistem, ki bo poganjal izklju�no Linux, je dobra pot za
nadaljevanje, da s fdisk-om pobri�ete vse obstoje�e particije in potem
za�enete cfdisk, s katerim uredite prazno tabelo.)

Nekaj opomb je skupnih obema programoma fdisk in cfdisk. Oba vzameta
argument, ki je ime pogona, na katerem �elite ustvariti particije z
Linuxom. Imena naprav trdih diskov so:

* /dev/hda - prvi pogon IDE,

* /dev/hdb - drugi pogon IDE,

* /dev/sda - prvi pogon SCSI,

* /dev/sdb - drugi pogon SCSI.

Na primer, za ustvarjanje particij Linuxa na prvem pogonu SCSI va�ega
sistema boste uporabili (ali pa bo vam bo to ponudil na izbiro
namestitveni program) ukaz:

# cfdisk /dev/sda

�e uporabljate fdisk ali cfdisk brez argumentov, bosta predpostavila
napravo /dev/hda.

Za ustvarjanje particij Linuxa na drugem pogonu va�ega sistema,
preprosto dolo�ite ali /dev/hdb (za pogone IDE) ali pa /dev/sdb (za
pogone SCSI), ko poganjate fdisk.

Ni nujno, da so va�e particije z Linuxom na istem pogonu. Morda
boste, na primer, �eleli ustvariti va�o particijo korenskega
datote�nega sistema na /dev/hda in va�o izmenjalno particijo na
/dev/hdb. V tem primeru pa� po�enite fdisk ali cfdisk po enkrat za
vsak pogon.

V Linuxu se particije poimenujejo po pogonu, ki mu pripadajo. Na
primer, prva particija pogona /dev/hda je /dev/hda1, druga je
/dev/hda2, in tako naprej. �e imate tudi kak�ne logi�ne particije, so
o�tevil�ene za�en�i z /dev/hda5, /dev/hda6 in tako naprej.
POZOR: Za operacijske sisteme, razli�ne od Linuxa, ne smete ustvarjati
ali brisati particij z Linuxovim fdisk ali cfdisk. Se pravi, ne
ustvarjajte ali bri�ite dosovskih particij s to ina�ico orodja fdisk;
namesto tega uporabite MS-DOS-ov program FDISK.EXE. �e �elite
narediti MS-DOS-ove particije z Linuxovim fdisk-om, je povsem mogo�e,
da jih MS-DOS ne bo prepoznal in se ne bo pravilno zagnal.

Tukaj je primer uporabe programa fdisk. V tem primeru imamo na pogonu
eno samo particijo za MS-DOS velikosti 61693 blokov, ostanek je prost
za Linux. (Pod Linuxom je en blok velik 1024 bajtov. Torej 61693
blokov zasede pribli�no 61 megabajtov.) V tem u�beni�kem primeru bomo
naredili le dve particiji, izmenjalno (swap) in korensko (root). To
morate najbr� raz�iriti na �tiri particije z Linuxom, skladno z
zgornjimi priporo�ili: eno izmenjalno particijo, eno za korenski
datote�ni sistem, eno za sistemsko programje in eno za podro�je
doma�ih imenikov uporabnikov.

Najprej bomo uporabili ukaz ,,p``, s katerim bomo prikazali trenutno
particijsko tabelo. Kot lahko vidite, je /dev/hda1 (prva particija na
napravi /dev/hda) dosovska particija dol�ine 61693 blokov.

Command (m for help): p
Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders
Units = cylinders of 608 * 512 bytes

Device Boot Begin Start End Blocks Id System
/dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M

Command (m for help):

Nato bomo uporabili ukaz ,,n``, s katerim bomo naredili novo
particijo. Korenska particija Linuxa bo velikosti 80 MB.

Command (m for help): n
Command action
e extended
p primary partition (1-4)
p

Tukaj smo vpra�ani, �e �elimo narediti raz�irjeno (extended) ali
primarno (primary) particijo. V ve�ini primerov boste �eleli
uporabljati primarne particije, razen, �e potrebujete ve� kot �tiri
particije na pogonu. Za ve� informacij berite podrazdelek
,,Razdelitev va�ih diskov z DOS/Windows``, zgoraj.

Partition number (1-4): 2
First cylinder (204-683): 204
Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (204-683): +80M

Prvi cilinder mora biti cilinder po mestu, kjer se kon�a zadnja
particija. V tem primeru se /dev/hda1 kon�a na cilindru 203, zato
za�nemo novo particijo na cilindru 204.

Kot lahko vidite, lahko uporabimo zapis ,,+80M``, ki dolo�i particijo
velikosti 80 MB. Podobno, zapis ,,+80K`` dolo�i particijo velikosti
80 KB, in zapis ,,+80`` particijo velikosti le 80 bajtov.

Warning: Linux cannot currently use 33090 sectors of this partition

�e vidite to sporo�ilo, ga lahko prezrete. Ostalo je iz starih
omejitev datote�nih sistemov Linux, ki so bili lahko veliki le 64 MB.
Z novimi datote�nimi tipi to ni ve� res ... particije so lahko
dandanes velike do 4 terabajtov.

Nato ustvarimo na�o 10 megabajtno izmenjalno particijo (swap),
/dev/hda3.

Command (m for help): n
Command action
e extended
p primary partition (1-4)
p

Partition number (1-4): 3
First cylinder (474-683): 474
Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (474-683): +10M

Spet lahko prika�emo vsebino particijske tabele. Prepri�ajte se, da
si boste zapisali vse tukaj�nje podatke, posebej velikost vsake
particije v blokih. Ta podatek boste potrebovali kasneje.

Command (m for help): p
Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders
Units = cylinders of 608 * 512 bytes

Device Boot Begin Start End Blocks Id System
/dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M
/dev/hda2 204 204 473 82080 83 Linux native
/dev/hda3 474 474 507 10336 83 Linux native

Opazili boste, da ima Linuxova izmenjalna particija (tukaj /dev/hda3)
dolo�en tip ,,Linux native`` (doma�i tip za Linux). Tip izmenjalne
particije moramo spremeniti v ,,Linux swap``, da jo bo namestitveni
program prepoznal kot tako. To storimo z ukazom ,,t`` programa fdisk:

Command (m for help): t
Partition number (1-4): 3
Hex code (type L to list codes): 82

�e uporabite ,,L`` za izpis posameznih kod razli�nih tipov particij,
boste videli, da �tevilka 82 ustreza tipu izmenjalne particije za
Linux (,,Linux swap``).

Program fdisk lahko zapustite z ukazom ,,w``, ki tudi shrani spremembe
v particijsko tabelo. �e �elite zapustiti fdisk brez shranjevanja
sprememb, uporabite ukaz ,,q``.

Po izhodu iz programa fdisk vas bo sistem obvestil, da morate ponovno
zagnati ra�unalnik, da se prepri�ate, da bodo spremembe ostale v
veljavi. V splo�nem ni nobenega razloga za ponoven zagon po uporabi
fdisk-a - sodobne razli�ice programov fdisk in cfdisk so dovolj
pametne, da osve�ijo particije brez ponovnega zagona.

6.6.3. Koraki po razdelitvi diska

Ko ste uredili particijske tabele, jih bi moral va� namestitveni
program pregledati in vam ponuditi, da omogo�ite izmenjalno particijo
(enable swap partition). Odgovorite pritrdilno.

(Namestitveni program vas raje vpra�a, kot da bi to storil samodejno,
saj lahko poganjate ve�zagonski sistem in katera od ne-Linuxovih
particij slu�ajno izgleda kot izmenjalna.)

Nadalje vas program prosi, da pove�ete imena datote�nih sistemov v
Linuxu (kot so /, /usr, /var, /tmp, /home, /home2, itd.) z vsako od
ne-izmenjalnih particij, ki jih boste uporabljali.

Za to obstaja le eno trdno in hitro pravilo. Obstajati mora korenski
sistem, imenovan /, in biti mora zagonski. Ostale particije Linuxa
lahko poimenujete po mili volji. Pa� pa obstajajo ustaljena
poimenovanja, ki se jih boste morda dr�ali, da boste olaj�ali svoje
�ivljenje.

Prej sem priporo�il osnovno tri-particijsko sestavo, ki vklju�uje
majhno korensko, srednje veliko sistemsko-programsko particijo in
veliko particijo z uporabni�kimi imeniki. Tradicionalno se ustrezni
imeniki teh particij imenujejo /, /usr, in /home. Kontraintuitivno
ime ,,/usr`` je zgodovinski ostanek �asov, ko so (veliko manj�i)
sistemi Unix vsebovali sistemsko programje in doma�e imenike
uporabnikov (angl. users) na eni sami nekorenski particiji. Nekatero
programje je odvisno od tega imena.

�e imate ve� kot eno podro�je doma�ih imenikov, jih je ustaljeno
poimenovati /home, /home2, /home3, itd. To lahko pride, �e imate dva
fizi�na diska. Na mojem osebnem sistemu, na primer, je izgled
trenutno tak�en:

Filesystem 1024-blocks Used Available Capacity Mounted on
/dev/sda1 30719 22337 6796 77% /
/dev/sda3 595663 327608 237284 58% /usr
/dev/sda4 1371370 1174 1299336 0% /home
/dev/sdb1 1000949 643108 306130 68% /home2

Drugi disk (sdb1) v resnici ni ves /home2; izmenjalni particiji na sda
in sdb v ta prikaz nista vklju�eni. A lahko vidite, da je /home
veliko prosto podro�je na sda in da je /home2 uporabni�ko podro�je
diska sdb.

�e �elite narediti particijo za za�asne, po�tne, �akajo�e in
novi�arske datoteke, jo imenujte /var. Sicer boste verjetno hoteli
narediti /usr/var in ustvariti simboli�no povezavo imenovano /var, ki
ka�e na njo (namestitveni program vam ponuja, da to stori za vas).

6.7. Namestitev programskih paketov

Ko enkrat prestanete pripravo svojih particij, je ostanek namestitve
skoraj popolnoma samodejen. Va� namestitveni program (pa naj bo EGA
ali za X) vas bo popeljal skozi vrsto menujev, ki vam bodo omogo�ili
izbiro CD-ROM-a, s katerega boste name��ali, particije, ki jih boste
uporabljali, in tako naprej.

Tukaj ne bomo dokumentirali mnogo posebnosti te stopnje namestitve.
To je eden od delov, ki se najbolj razlikuje med posameznimi
distribucijami Linuxa (prodajalci tradicionalno tekmujejo, kdo bo
dodal tukaj ve� vrednosti), a tudi najpreprostej�i del. Namestitvenih
programov ni treba posebej razlagati, saj je njihova uporaba precej
samoumevna, z dobro zaslonsko pomo�jo (v angle��ini).

6.8. Namestitve po paketih

Ko se namestitev kon�a, in �e gre vse dobro, postane namestitveni
program nastavitveni program in vas sprehaja po nekaterih izbirah za
nastavitev va�ega sistema preden ga prvi� za�enete s trdega diska.

6.8.1. LILO, nalagalnik Linuxa

LILO, nalagalnik Linuxa (angl. LInux LOader), je program, ki vam
omogo�a poganjanje Linuxa (kot tudi drugih operacijskih sistemov, npr.
MS-DOS-a) z va�ega trdega diska.

Lahko vam je dana izbira namestitve nalagalnika LILO na va� trdi disk.
Odgovorite pritrdilno, razen, �e poganjate OS/2. OS/2 ima posebne
potrebe; glejte razdelek ,,Nastavitev LILO po meri`` spodaj.

Namestitev LILO kot va�ega osnovnega nalagalnika odpravi potrebo po
posebni zaganjalni disketi, ob vsakem zagonu ra�unalnika lahko poveste
LILO, kateri OS naj za�ene.

6.8.2. Izdelava delovne zagonske diskete (po �elji)

Lahko imate tudi mo�nost narediti ,,standardno zaganjalno disketo``
(angl. standard boot disk), ki jo lahko uporabljate za zaganjanje
va�ega na novo postavljenega sistema Linux. (To je starej�a in rahlo
manj primerna metoda, ki predpostavlja, da sicer navadno za�enete DOS,
a uporabljate zagonsko disketo za poganjanje Linuxa.)

Za tole boste potrebovali prazno disketo visoke gostote, formatirano
za MS-DOS, velikosti, ki jo lahko uporabljate za zagon va�ega sistema.
Preprosto vstavite disketo, ko boste tako napro�eni, in zagonska
disketa bo ustvarjena. (To ni ista stvar kot namestitvena zagonska
disketa, in ene ne morete zamenjati z drugo!)

6.8.3. Razli�ne nastavitve sistema

Postopek nastavitev po namestitvi vas lahko vodi tudi skozi ve�
postavk menuja, ki vam omogo�ijo nastavitev va�ega sistema. To
vklju�uje dolo�anje naprave (angl. device) va�ega modema in mi�ke, kot
tudi �asovni pas. Sledite izbiram v menuju.

Lahko vam tudi predlaga ustvarjenje uporabni�kih ra�unov (angl. user
accounts) ali uvedbo gesla za administratorski ra�un (angl. root
account password). To ni zapleteno in navadno se le sprehodite skozi
navodila na zaslonu.

7. Zagon va�ega novega sistema

�e je vse �lo po na�rtu, bi morali biti zdaj sposobni zagnati Linux s
trdega diska z uporabo LILO. Namesto tega ste lahko tudi sposobni
zagnati Linux z zagonske diskete (ne z originalne namestitvene
zagonske diskete, pa� pa z diskete, narejene med namestitvijo
programja). Po zagonu se prijavite kot root. �estitamo! Imate svoj
lastni sistem Linux.

�e zaganjate z nalagalnikom LILO, poskusite med zaganjanjem dr�ati
tipko Shift ali Control. To vas postavi v nalagalni pozornik (angl.
boot prompt); pritisnite tipko Tab za spisek izbir. Na ta na�in lahko
za�enete Linux, MS-DOS, ali karkoli �e, neposredno z nalagalnikom
LILO.

8. Po va�em prvem zagonu

Zdaj bi morali gledati pozornik novega Linuxa, ki se je pravkar zagnal
z va�ega trdega diska. �estitamo!

8.1. Za�etek sistemske administracije

Odvisno od poteka namestitvene faze, morate morda na tej stopnji
ustvariti ra�une uporabnikov, spremeniti ime va�ega ra�unalnika (angl.
hostname), ali (re)konfigurirati grafi�ni sistem X. Obstaja �e veliko
ve� stvari, ki jih lahko nastavitev in spremenite po meri, vklju�no z
napravami za rezervne kopije, povezavami SLIP/PPP do va�ega ponudnika
internetnih storitev, itd.

Pomaga vam lahko dobra knjiga o administraciji sistemov Unix.
(Predlagam Essential Systems Administration zalo�be O'Reilly and
Associates.) Te stvari boste spoznali, ko bo mineval �as. Za druge
nastavitvene opravke bi morali prebrati razli�ne druge spise Linux
HOWTO, kot na primer NET-3-HOWTO in Printing-HOWTO.

8.2. Nastavitev LILO po meri

LILO je zagonski nalagalnik, ki ga lahko uporabite za izbiro
operacijskega sistema ob �asu zagona: Linux, MS-DOS ali kak drug OS.
Verjetno je va�a distribucija samodejno nastavila LILO za vas �e med
fazo namestitve (to je nekaj, kar bi morali �e storiti, razen, �e
uporabljate OS/2). �e je tako, lahko presko�ite ostanek tega
razdelka.

�e namestite LILO kot primarni zagonski nalagalnik, bo urejal prvo
stopnjo zaganjalnega procesa za vse operacijske sisteme na va�em
pogonu. To deluje v redu, �e je MS-DOS edini drugi name��eni
operacijski sistem. Vendar, lahko poganjate OS/2, ki ima lasten
nalagalnik imenovan Boot Manager. V tem primeru boste �eleli, da bo
primarni zagonski nalagalnik OS/2-jev Boot Manager, in uporabili LILO
le za zagon Linuxa (kot sekundarni zagonski nalagalnik).

Pomemben kavelj za ljudi, ki uporabljajo sisteme s krmilniki EIDE:
zaradi omejitev BIOS-a morajo zagonski sektorji kateregakoli
operacijskega sistema le�ati na enem od prvih dveh fizi�nih diskov.
Sicer bo LILO obvisel takoj po izpisu ,,LI``, ne glede na to, s kje ga
boste pognali.
�e morate ro�no nastaviti LILO, bo to vklju�evalo spreminjanje
datoteke /etc/lilo.conf. Spodaj vam predstavljamo primer nastavitvene
datoteke za LILO, kjer je korenska particija Linuxa na /dev/hda2, in
MS-DOS name��en na /dev/hdb1 (na drugem trdem pogonu).

# LILO naj se namesti na /dev/hda kot primarni zagonski nalagalnik.
boot = /dev/hda
# Zagonska slika za namestitev; verjetno ne smete spreminjati tega.
install = /boot/boot.b

# Kitica za zagon Linuxa.
image = /vmlinuz # Jedro je v datoteki /vmlinuz.
label = linux # Naj mu bo ime "linux".
root = /dev/hda2 # Korenski datote�ni sistem bo na /dev/hda2.
vga = ask # Pozornik za na�in VGA.
append = "aha152x=0x340,11,7,1" # Dodaj to med zagonske izbire
# za odkritje krmilnika SCSI.

# Kitica za zagon MS-DOS.
other = /dev/hdb1 # To je particija MS-DOS.
label = msdos # Imenuje naj se "msdos".
table = /dev/hdb # Particijska tabela drugega pogona.

Ko ste enkrat popravili datoteko /etc/lilo.conf, po�enite /sbin/lilo
kot root. To bo namestilo LILO na va� pogon. Pazite, da boste �e
enkrat pognali /sbin/lilo po vsakem prevajanju jedra, da boste
pravilno usmerili zagonski nalagalnik na sliko novega jedra (nekaj,
zaradi �esar si trenutno �e ne belite glave, a vseeno imejte na umu).

Poglejte kako uporabljamo izbiro append v datoteki /etc/lilo.conf, da
nastavimo zaganjalne parametre, kot smo to storili pri zagonu zagonske
diskete.

Zdaj lahko ponovno za�enete va� sistem s trdega diska. Privzeto bo
nalagalnik LILO pognal prvi operacijski sistem, ki je naveden v
konfiguracijski datoteki, kar je v tem primeru Linux. �e �elite
dobiti zagonski menu in izbrati drug operacijski sistem, ob zagonu
dr�ite Shift ali Ctrl; videli boste pozornik kot je

Boot:

Tukaj vstavite ime operacijskega sistema, ki ga �elite zagnati (�e mu
le ustreza vrstica label v konfiguracijski datoteki; v tem primeru
linux ali msdos), ali pritisnete tipko Tab za seznam.

Zdaj denimo, da �elite pognati LILO kot sekundarni zagonski
nalagalnik; �e �elite zaganjati Linux z OS/2-jevim nalagalnikom Boot
Manager, na primer. �e �elite zagnati particijo Linuxa z OS/2 Boot
Manager, morate, �al, ustvariti particijo z OS/2-jevim orodjem FDISK
(ne z Linuxovim), in jo formatirati kot FAT ali HPFS, da OS/2 sli�i za
njo. (To je IBM, za vas.)

�e naj LILO zaganja Linux pod nalagalnikom OS/2 Boot Manager, morate
le namestiti LILO na va� korenski datote�ni sistem Linuxa (v zgornjem
primeru, /dev/hda2). V tem primeru bo konfiguracijska datoteka za
LILO izgledala podobno:

boot = /dev/hda2
install = /boot/boot.b
compact

image = /vmlinuz
label = linux
root = /dev/hda2
vga = ask

Opazite spremembo vrstice boot. Ko boste pognali /sbin/lilo, boste
lahko dodali particijo Linuxa v Boot Manager. Ta mehanizem bo deloval
tudi za zagonske nalagalnike drugih operacijskih sistemov.

9. Administrativni podatki

9.1. Pogoji uporabe

Ta dokument je pravno za��itil (C) 1998 Eric S. Raymond. Lahko ga
prosto uporabljate, �irite in kopirate, �e upo�tevate naslednje
pogoje:

* Ne opu��ajte ali spreminjajte tega obvestila o pravicah
raz�irjanja.

* Ne opu��ajte ali spreminjajte �tevilke razli�ice in datuma.

* Ne opu��ajte ali spreminjajte kazalca na trenutno spletno razli�ico
tega dokumenta.

* Razumljivo ozna�ite vsake skr�ene ali spremenjene razli�ice kot
take.

Te omejitve slu�ijo za��iti potencialnih bralcev pred starimi ali
pokvarjenimi razli�icami. �e mislite, da imate dober razlog za izjemo,
me vpra�ajte.

9.2. Zasluge

Moje hvale�no priznanje Mattu D. Welshu, ki je izvirni avtor tega
spisa HOWTO. Odpravil sem ve�ino vsebine, odvisne od distribucije
Slackware, in osredoto�il ostanek tega spisa na namestitev s CD-ROM-a,
a velik del vsebine je �e vedno njegov.

Ina�ica 4.1 je bila obilno izbolj�ana z nekaterimi predlogi Davida
Shaoa <[email protected]>.

Dne 13. februarja 1999 je ta spis prevedel v sloven��ino Roman Maurer
<[email protected]>.