Linux: Informativni letak

Linux: Informativni letak
Michael K. Johnson, <[email protected]>
v4.14, 1. september 1998

Ta spis ponuja osnovno informacijo o operacijskem sistemu Linux,
vklju�no z njegovo razlago, seznamom lastnosti, nekaj zahtevami za
delovanje, in nekaj viri.
______________________________________________________________________

Kazalo

1. Uvod v Linux

2. Lastnosti Linuxa

3. Strojne zahteve

3.1 Minimalna sestava
3.2 Uporabna sestava
3.3 Podprta strojna oprema

4. Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja

5. Kdo uporablja Linux?

6. Kako do Linuxa

6.1 Anonimni FTP
6.2 CD-ROM
6.3 Drugi na�ini, kako do Linuxa

7. Prvi koraki

8. Pravni status Linuxa

9. Novice o Linuxu

10. Prihodnost Linuxa

11. Ta spis

12. Pravni poduk

______________________________________________________________________

1. Uvod v Linux

Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upo�teva dolo�ila POSIX ter se
nasploh obna�a kot Unix, in ni Unix, saj je bil od za�etka napisan na
novo in ne vsebuje niti ene same programske vrstice iz sistema AT&T
Unix. Linux je popolnoma prosta izvedba dolo�il POSIX z raz�iritvami
System V in BSD, dosegljiva v izvorni in prevedeni obliki. Linux je
avtorsko delo Linusa B. Torvaldsa <[email protected]> in drugih
sodelavcev, ter se lahko prosto raz�irja pod pogoji, navedenimi v GNU
Public License (GPL). Izvod GPL je vsebovan z izvorno kodo za Linux;
sicer pa je dostopna na <ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/COPYING>.

Linux, sam na sebi, je le jedro operacijskega sistema; tisti del, ki
krmili strojno opremo, upravlja z datotekami, procesi, in tako dalje.
Obstaja ve� kombinacij Linuxa z naborom pripomo�kov in namenskih
programov, skupaj s katerimi predstavlja popoln operacijski sistem.
Vsaka od teh kombinacij se imenuje distribucija Linuxa. �eprav se ime
Linux v o�jem pomenu besede uporablja le za ozna�evanje jedra, pa z
njim pogosto poimenujemo kar celoten sistem, zgrajen okrog jedra
Linux. Tudi ta raba je pravilna. Za seznam in kratek opis razli�nih
distribucij si oglejte
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>. Nobena od
teh distribucij pa ni ,,uradni Linux``.

Linux ni v javni lasti, niti ni ,,program na poku�ino`` (shareware).
Linux spada med prosto programje (angle�ko ,,freeware`` ali Open
Source Software[TM]; glejte tudi <http://www.opensource.org/>).
Kopije prostega programa lahko delite naokoli, vendar pod pogojem, da
prilo�ite tudi izvorno kodo, oziroma da je izvorna koda tudi
dosegljiva. �e ste prosti program dodelali ali spreminjali, ste
zakonsko obvezani, da tudi dodelave in spremembe napravite dostopne
pod enakimi pogoji. Podrobnosti so opisane v GNU General Public
License.

Linux je v izdaji 2.0 �e vedno prost, in bo ostal tudi v prihodnje.
Zaradi narave za��ite licence GNU, kateri predmet je Linux, bi bilo
protizakonito, �e bi se to spremenilo. Bodite pozorni: izraz ,,free``
se nana�a na svobodo, ne na ceno, in povsem legalno je zahtevati
denarno nadomestilo za raz�irjanje Linuxa, vse dokler zraven prilagate
tudi izvorno kodo. Zapisano je poenostavitev, za natan�no pravno
razlago pogojev glejte GNU General Public License.

Linux te�e na ra�unalnikih s procesorji Intel 386, 486, ali Pentium, z
vodili ISA, EISA, PCI ali VLB. MCA (Micro Channel dru�be IBM) v izdaji
jedra 2.0.x �e ni dobro podprt, preizkusna izvedba podpore pa je
vklju�ena v razvojno izvorno kodo jedra izdaje 2.1.x. �e vas zanima,
si podrobnosti oglejte na <http://glycerine.itsmm.uni.edu/mca/>.

V delu je priredba za ve� ra�unalnikov s procesorju Motorola 680x0
(trenutno te�e na nekaj Amigah, Atarijih in ra�unalnikih VME), ki �e
deluje precej dobro. Zahteva procesor 68020 z enoto MMU, ali
procesorje 68030, 68040 ali 68060. Zahteva tudi numeri�ni koprocesor
(FPU). Omre�ne funkcije ter okolje X �e delujejo. Glejte
<news:comp.os.linux.m68k>.

Linux te�e dobro na procesorju DEC Alpha, in trenutno podpira �ipja
,,Jensen``, ,,NoName``, ,,Cabriolet``, ,,Universal Desktop Box`` (bolj
znan kot Multia), in ve� drugih. Za dodatne informacije glejte
<http://www.azstarnet.com/~axplinux/FAQ.html>.

Linux dobro deluje tudi na procesorju Sun SPARC; ve�ina modelov sun4c,
sun4m in sun4u zdaj �e podpira Linux, podpora za sun4 pa je v
izdelavi. Red Hat Linux je v �asu pisanja tega spisa edina
distribucija Linuxa, na voljo za za Sun SPARC; za podrobnosti glejte
<http://www.redhat.com/support/docs/rhl-sparc/>

Priredba za arhitekturo Power PC, vklju�ujo� ra�unalnike PowerMac
(NuBus in PCI), Motorola, IBM in Be je v intenzivnem razvoju. Oglejte
si <http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/> in <http://www.linuxppc.org/>.

Priredbe za druge arhitekture, vklju�no z MIPS (glejte
<http://linus.linux.sgi.com/> in <http://lena.fnet.fr> in ARM, so v
razli�nih fazah razvoja. Rezultatov morda ni za pri�akovati takoj; �e
pa vas delo zanima in ste �eljni in sposobni prispevati k njemu, boste
verjetno hitro na�li stik z drugimi sodelavci.

Linuxa �e dolgo ne moremo ve� �teti za preizkusno verzijo, saj je prva
izdaja (1.0) iz�la �e 14. marca 1994. Seveda so v sistemu �e vedno
napake, in s �asom se pojavljajo tudi nove, in so seveda tudi
popravljene. Ker delo na Linuxu sledi ,,modelu odprtega razvoja``, vse
nove izvedenke javno izidejo, ne glede na to, �e so ,,produkcijske
kakovosti`` ali ne. Vendar pa je bila v pomo� ljudem pri odlo�itvi,
katere izvedenke so stabilne in katere ne, vpeljana naslednja shema:
izdaje 1.x.y, kjer je x sodo �tevilo, so stabilne, namenjene zgolj
odpravljanju napak. Tako so bile od izdaje 1.2.2 do 1.2.3 odpravljene
samo nekatere napake, ni pa bilo dodanih nobenih novih lastnosti.
Izdaje 1.x.y, kjer je x liho �tevilo, pa so razvojne izvedenke, kjer
se od ene izdaje do druge odpravljajo napake in dodajajo nove
funkcionalnosti. Take izdaje so lahko nestabilne in so namenjene
razvijalcem. Vsake toliko �asa, ko se jedro stabilizira, se razvoj na
novem stabilnem jedru zamrzne, nadaljuje pa se delo na razvojni
izvedbi jedra.

Trenutna stabilna izdaja je 2.0.36 (zadnja �tevilka se bo spremenila s
odpravo napak in dodajanjem gonilnikov), razvoj pa se nadaljuje na
eksperimentalnem jedru 2.1.x. Izvorni kodi za jedro Linuxa je
prilo�ena tudi datoteka Documentation/Changes, ki natan�neje razlo�i
spremebe, na katere morate biti pozorni pri prehodu na novej�o
razli�ico jedra. Ve�ina uporabnikov Linuxa pa preprosto vsake toliko
�asa posodobi svojo distribucijo in s tem dobi tudi novo izdajo jedra.

Ve�ina izdaj Linuxa, razvojnih ali stabilnih, je precej stabilnih. �e
nimate posebnih ambicij, da bi vedno sledili zadnji izdaji, in �e
izdaja, ki jo imate, dela, kar �elite, lahko mirno ostanete tudi pri
njej. Znan je primer ra�unalnika, na katerem je tekla izdaja 0.97p1
(izdana poleti 1992) neprekinjeno 136 dni brez napak (tekla bi �e
dlje, �e ne bi bagerist po nesre�i pretrgal omre�nega kabla). �e drugi
so objavili neprekinjeno delovanje tudi prek enega leta. Zadnje
poro�ilo navaja ra�unalnik, na katerem �e vedno te�e izdaja 0.99p15s,
zdaj �e prek 600 dni.

Zavedati se moramo, da je razvoj Linuxa odprt in razpr�en, medtem ko
je razvoj ve�ine ostalega programja zaprt in centraliziran. To pomeni,
da je trenutna razvojna verzija vedno javno dostopna (z zamikom tedna
ali dveh) in jo lahko kdorkoli uporablja. Rezultat tega je, da izdaja,
ki prina�a novo funkcionalnost, skoraj vedno vsebuje tudi napake. Po
drugi strani pa to pomeni tudi izjemno hiter razvoj, tako da so napake
najdene in odpravljene zelo hitro, dostikrat v nekaj urah, saj se z
njimi ukvarja veliko ljudi.

Zaprt, centraliziran razvoj nasprotno pomeni, da se s projektom
ukvarja posameznik ali skupina, in programje javno izdajo potem, ko
mislijo, da dobro deluje. To navadno vodi v dolge intervale med
izdajami, dolgo �akanje na popravke napak, in po�asnej�i razvoj.
Kon�na javna izdaja takega programja je v�asih res bolj kakovostna,
vendar pa je hitrost razvoja v splo�nem mnogo ni�ja.

Razpravo o enem in drugem modelu razvoja programja najdete v eseju
Erica Raymonda ,,The Cathedral and the Bazaar``
<http://earthspace.net/~esr/writings/cathedral-bazaar/>.

Ob pisanju tega spisa (1. september 1998) je bila trenutna stabilna
izdaja Linuxa 2.0.35, zadnja razvojna izdaja pa 2.1.119.

2. Lastnosti Linuxa

* ve�opravilni: ve� programov te�e naenkrat.

* ve�uporabni�ki: ve� ljudi lahko hkrati dela na istem ra�unalniku
(in nobenih omejitev na dva uporabnika!)

* ve�arhitekturni: te�e na ve� razli�nih mikroprocesorjih, ne le na
Intelovih.

* ve�procesorski: podpora za SMP obstaja za procesorje Intel in SPARC
(za ostale pa je v delu), Linux pa uporabljajo tudi v ve� ohlapno
povezanih ve�procesorskih aplikacijah, med njimi sistemi Beowulf
(glejte <http://cesdis.gsfc.nasa.gov/linux-
web/beowulf/beowulf.html>) in Fujitsujev superra�unalnik AP1000+ s
procesorji SPARC.

* te�e v za��itenem na�inu na 80386.

* vsebuje za��ito pomnilnika med procesi, tako da en sam program ne
more ogroziti stabilnosti celotnega sistema.

* nalaganje programov na zahtevo: Linux prebere z diska v pomnilnik
samo tiste dele programa, ki se jih dejansko potrebuje.

* deljene pomnilni�ke strani. Ve� programov lahko bere iz istega
pomnilnika, in �ele ko program poskusi pisati v pomnilnik, Linux
stran (blok 4KB) pomnilnika prepi�e nekam drugam. Ta na�in prinese
dve prednosti: vi�jo hitrost in manj�o porabo pomnilnika.

* virtualni pomnilnik s shranjevanjem na disk po eno stran naenkrat
(paging) namesto shranjevanja pomnilni�ke slike celotnega procesa
(swapping); na lo�eno particijo ali pa v datoteko, ali pa na obe.
Izmenjalni prostor na disku (ki se iz zgodovinskih razlogov �e
vedno imenuje swap) je mo�no dodati tudi med delom. V celoti more
Linux uporabiti 16 podro�ij za swap po 128 MB vsako, skupaj 2 GB.
�e je potrebno, se more ta omejitev popraviti s spremembo nekaj
vrstic v izvorni kodi jedra.

* skupni pomnilni�ki fond za uporabni�ke programe in diskovni
medpomnilnik, tako da se lahko ves prosti pomnilnik uporablja za
predhranjenje vsebine diska; po potrebi, ko programi zahtevajo ve�
pomnilnika, pa se ta dinami�no prilagodi.

* dinami�no povezane deljene knji�nice (DLL), in seveda tudi stati�ne
knji�nice

* izpis vsebine pomnilnika (core dump) ob nepravilnem zaklju�ku
programa, kar dovoljuje analizo z iskalnikom napak ne le med tekom
programa, ampak tudi potem, ko se je zru�il.

* ve�inoma zdru�ljiv na ravni izvorne kode s standardi POSIX, Sustem
V in BSD.

* prek modula za emulacijo iBCS2 ve�inoma zdru�ljiv na binarni ravni
s SCO, SVR3 in SVR4.

* vsa izvorna koda je dostopna, vklju�ujo� celotno jedro, gonilnike,
razvojna orodja in uporabni�ke programe; vse se sme tudi prosto
raz�irjati. Kopica komercialnih programov, za katere izvorna koda
ni na voljo je bila prirejenih za Linux; vse, kar pa je bilo
prosto, vklju�no s celotnim osnovnim operacijskim sistemom, pa
ostaja prosto.

* nadzor nad opravili po POSIX.

* psevdoterminali (pty).

* emulacija numeri�nega koprocesorja 387 v jedru, tako da ni potrebe,
da bi programi izvajali svojo emulacijo. Vsak ra�unalnik, na
katerem te�e Linux, s stali��a programerja izgleda, kot bi imel
vgrajen numeri�ni koprocesor. �e ima ra�unalnik v resnici
koprocesor, bo Linux seveda uporabil tega namesto emulacije, in
jedro lahko tudi prevedete brez numeri�ne emulacije, s �imer
prihranite nekaj malega pomnilnika.

* podpira mnoge neangle�ke ali posebne tipkovnice, enostavno pa je
tudi dodati podporo za nove.

* ve� virtualnih konzol: ve� (do 64) neodvisnih prijav prek konzole,
med katerimi lahko preklapljate s kombinacijo tipk (neodvisno od
strojne opreme za prikaz).

* podpira ve� datote�nih sistemov, med njimi minix, Xenix, vse
pogoste datote�ne sisteme System V; ima sodoben lastni datote�ni
sistem, ki omogo�a do 4 TB prostora in 255 znakov dolga imena
datotek.

* transparenten dostop do particij MS-DOS (in particij FAT na OS/2)
prek posebnega datote�nega sistema: ne potrebujete nobenih posebnih
ukazov za uporabo particije MS-DOS, saj se ka�e kot povsem obi�ajni
datote�ni sistem Unix (razen �udnih omejitev glede dol�ine imen,
za��ite ipd.) Za stisnjene particije pod MS-DOS 6 je zaenkrat
potrebno uporabiti popravek (dmsdosfs). Podpora za VFAT (Windows
NT, Windows 95) je na voljo v Linuxu 2.0.

* posebni datote�ni sistem, UMSDOS, omogo�a, da Linux namestimo na
datote�nem sistemu MS-DOS.

* podpora za branje datote�nega sistema HPFS-2 pod OS/2 2.1.

* podpora za HFS (Macintosh) je na razpolago kot lo�en modul.

* datote�ni sistem CD-ROM bere vse standardne zapise CD-ROM.

* podpora za omre�je TCP/IP, vklju�ujo� ftp, telnet, NFS itd.

* stre�nik za Appletalk.

* stre�nik in odjemnik za NetWare

* stre�nik in odjemnik za Lan Manager in Windows (SMB)

* podpora za mnoge omre�ne protokole: osnovni protokoli v zadnji
razvojni izdaji vklju�ujejo TCP, IPv4, IPv6, AX.25, X.25, IPX, DDP
(Appletalk), NetBEUI, Netrom, in druge. Stabilna izdaja trenutno
vklju�uje podporo za TCP, IPv4, IPX, DDP in AX.25.

3. Strojne zahteve

3.1. Minimalna sestava

Tole je verjetno najmanj�a mo�na sestava, na kateri te�e Linux:
procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1.44 MB ali 1.2 MB),
katerakoli podprta grafi�na kartica (in seveda tipkovnica, monitor in
tako naprej). To je dovolj, da sistem za�enete in vidite, �e na
ra�unalniku sploh deluje; ne boste pa mogli po�eti ni� uporabnega.
Dodatne informacije o delu z minimalno sestavo najdete na
<http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html>.

Da bi po�eli kaj uporabnega, potrebujete �e disk. Za zelo minimalno
nastavitev zadostuje 5 do 10 MB prostora, kamor namestite samo
najnujnej�e ukaze in eno ali dve majhni aplikaciji, denimo terminalski
emulator. To je �e vedno zelo, zelo omejujo�e, in zelo neudobno, saj
razen za res skromne aplikacije ne pu��a dovolj prostora. V splo�nem
tega ne priporo�amo za ni� drugega kot za preizkus, �e stvari
delujejo, in seveda za modrovanja o minimalnih zahtevah.

3.2. Uporabna sestava

�e boste poganjali kateregakoli od ra�unsko intenzivnih programov,
npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno �eleli kaj hitrej�ega kot
386SX/16, �eprav z nekaj potrpe�ljivosti tudi ta zadostuje.
V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, �e ne uporabljate okolja X,
in 8 MB, �e ga. �e bo na sistemu hkrati delalo ve� uporabnikov, ali �e
boste hkrati poganjali ve� ve�jih programov (npr. prevajalnik), bo 4
MB verjetno premalo. Linux sicer deluje tudi z manj pomnilnika
(zado��alo bi celo samo 2 MB), vendar pa bo tedaj uporabil disk kot
virtualni pomnilnik, in sistem bo prepo�asen, da bi bil uporaben. �e
poganjate hkrati ve� programov, bo 16 MB pomnilnika znatno zmanj�alo
posege na disk. �e �elite, da bo sistem pod normalno uporabo le
neznatno uporabljal disk kot virtualni pomnilnik, bo za enega
uporabnika verjetno zadostovalo 32 MB. �e poganjate ve� ve�jih
programov naenkrat, bo morda 64 MB bolj�a izbira. �e pa poganjate
programe s huj�o lakoto po pomnilniku, pa boste verjetno morali se�i
�e vi�e.

Koli�ina diska je odvisna od tega, kaj �elite namestiti. Za obi�ajen
osnovni nabor podpornih programov Unixa, ukazno lupino in upravne
programe bo dovolj 10 MB, z nekaj malega prostora za uporabni�ke
datoteke. Za popolnej�i sistem vzemite Red Hat, Debian ali katero
drugo distribucijo, in ra�unajte, da boste potrebovali od 60 do 300 MB
prostora, odvisno od tega, kaj �elite namestiti in katero distribucijo
uporabljate. K temu prostoru pri�tejte prostor, ki ste ga namenili za
datoteke uporabnikov. �e kupujete nov ra�unalnik, glede na dandana�nje
cene diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 2 GB,
raje 4 GB, in ne bo vam �al. Linux se dobro znajde tudi z novej�imi
zelo velikimi diski, kot denimo diski EIDE velikosti 11 GB ali diski
SCSI velikosti 18 GB.

Dodajte ve� pomnilnika, ve� diska, hitrej�i procesor in ostalo glede
na va�e potrebe, �elje in zmo�nosti, �e �elite kaj ve� kot zgolj
uporabni sistem. V splo�nem pomeni pod Linuxom dodatni pomnilnik
bistveno ve�jo razliko kot pod MS-DOS. To je seveda povezano z
omejitvijo MS-DOS na 640 KB, ki je pod Linuxom ni.

3.3. Podprta strojna oprema

Mikroprocesor:
Vse, kar lahko izvaja programe v za��itenem na�inu 386; vsi
modeli Intel 80386, 80486 in Pentium. Procesorji 80286 in
starej�i bodo morda nekega dne podprti z manj�im jedrom,
imenovanim ELKS (Embeddable Linux Kernel Subset), vendar pa ne
pri�akujte enakih zmogljivosti. Razli�ico za procesor Motorola
680x0 (68020 z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki
te�e na ra�unalnikih Amiga in Atari, lahko najdete na
tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha, Sun
SPARC in Power PC je zdaj podprtih. V delu so priredbe za
arhitekture ARM, Strong ARM in MIPS, za podrobnosti se obrnite
drugam.

Arhitektura:
Vodilo PCI ISA, EISA in VLB. Podpora za MCA (ve�inoma IBM PS/2)
je nepopolna, vendar se izbolj�uje (glejte zgoraj). Linux je
zahtevnej�i glede strojne opreme kot DOS, Windows ali ve�ina
drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da kak�na obskurna
strojna oprema, ki s kak�nim manj zahtevnim operacijskim
sistemom deluje, z Linuxom morda ne bo delovala. Linux je tudi
krasen preizku�evalec pomnilnika...

Pomnilnik:
Do 1 GB z Intelovimi procesorji; ve� na 64-bitnih sistemih.
Nekateri, vklju�no z Linusom, so opazili, da je dodajanje
pomnilnika brez hkratnega pove�anja predpomnilnika (cache)
izjemno upo�asnilo njihove ra�unalnike. �e ste opazili, da je
ra�unalnik z dodanim pomnilnikom po�asnej�i, poskusite pove�ati
predpomnilnik. Nekateri ra�unalniki lahko predpomnijo samo
dolo�eno koli�ino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika
je v resnici name��enega (64 MB je meja za nek priljubljen nabor
�ipov). Ve� kot 64 MB pomnilnika zahteva poseben zagonski
parameter, saj BIOS zaradi zastarele zasnove ne zna javiti ve�
kot 64 MB pomnilnika. Jedra izdaje 2.1.x in novej�a znajo
avtomati�no prepoznati tudi ve� pomnilnika.

Zunanji pomnilnik:
Generi�ni diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov z MFM
ali RLL, ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in druge enote
SCSI, �e je podprt krmilnik SCSI. Generi�ni krmilniki XT
(8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi podprti. Podprti
krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec serije 1542, 1522, 1740, 27xx,
in 29xx (z nekaj izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster in
Flashpoint; krmilniki na osnovi NCR53c810, krmilniki DPT,
krmilniki Qlogic ISP in FAS, Seagate ST-01 in ST-02, Future
Domain serija TMC-88x (ali katerikoli krmilnik na osnovi �ipa
TMC950) in TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western
Digital wd7000, in drugi. Tra�ne enote SCSI, QIC-02, in nekatere
QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je ve� enot CD-ROM, med njimi
Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster, Toshiba,
ATAPI (EIDE), SCSI, in druge. Za natan�nej�e informacije in
modele si oglejte Hardware Compatibility HOWTO. Pripis: tovrstni
seznami so vnaprej obsojeni na nepopolnost. Proizvajalci
distribucij vzdr�ujejo popolnej�e.

Grafika:
VGA, EGA, CGA, ali Hercules (in s temi zdru�ljivi) delujejo v
tekstovnem na�inu. Za grafiko in X obstaja podpora za (najmanj)
standardni VGA in nekaj kartic SVGA (ve�ina kartic na osnovi
�ipov ET3000, ET4000, Paradise in nekaterih Trident), S3,
8514/A, ATI, Matrox in Hercules. Linux uporablja stre�nik
XFree86, kar dolo�a, katere kartice so podprte in katere ne.
Celoten seznam podprtih naborov �ipov bi zavzel ve� kot celo
stran. Oglejte si <http://www.XFree86.org/>.

Omre�je:
Podpora za Ethernet vklju�uje 3COM 503/509/579/589/595/905
(501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS (ne� NCR)
WaveLAN, ve�ina kartic na osnovi WD8390, ve�ina kartic na osnovi
WD80x3, NE1000/2000 in ve�ina z njima zdru�ljivih, AC3200,
Apricot 82596, AT1700, ATP, DE425/434/435/500, D-Link
DE-600/620, DEPCA, DE100/101, DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422,
Cabletron E2100 (odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana),
DEC EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, ve�ina kartic na osnovi
AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040 (tulip), Zenith
Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom in nobena od kartic
Cabletron (razen E2100) ni podprta, ker proizvajalec ni
pripravljen prosto izdati informacij o programiranju teh kartic.

Podpora za FDDI trenutno vklju�uje kartice DEC DEFxx.

Podpora za omre�ja point-to-point vklju�uje PPP, SLIP, CSLIP,
and PLIP. Podpora za PPP je na voljo tako za obi�ajne asinhrone
naprave (modemi), kot tudi za sinhrono povezavo (ISDN).

Na voljo je omejena podpora za Token Ring.

Serijski vmesniki:
Podprtih je ve�ina kartic na osnovi 16450 in 16550 UART,
vklju�no z AST Fourport, Usenet Serial Card II in drugimi.
,,Pametne`` kartice vklju�ujejo serijo Cyclades Cyclom (uradno
podprta s strani proizvajalca), serijo Comtrol Rocketport series
(uradno podprta s strani proizvajalca), Stallion (ve�ina kartic;
uradno podprta s strani proizvajalca), in Digi (nekatere
kartice; uradno podprta s strani proizvajalca). Nekaj strojne
opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo je
tudi podprte.

Ostala strojna oprema:
SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, ve�ina
drugih zvo�nih kartic, ve�ina (vse?) zvrsti mi�k (Microsoft,
Logitech, PS/2) itd.

4. Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja

Ve�ina obi�ajnih orodij in programov s sistema Unix je bila prirejena
za Linux, vklju�no s skoraj vso robo GNU in veliko odjemniki X iz
razli�nih virov. Pravzaprav beseda ,prirejen` niti ni na mestu, saj se
zaradi precej natan�nega upo�tevanja priporo�il POSIX veliko programov
prevede popolnoma brez sprememb, ali le z malenkostnimi spremembami.
�al �e ni toliko aplikacij za kon�nega uporabnika, kot bi si �eleli,
vendar pa se situacija popravlja. Stopite v stik s proizvajalcem svoje
najljub�e komercialne aplikacije za Unix in ga povpra�ajte, �e jo je
�e priredil za Linux.

Sledi nepopoln spisek programja, ki preverjeno dela z Linuxom:

Osnovni ukazi Unix:
ls, tr, sed, awk in tako dalje (�esarkoli se spomnite -- Linux
ga verjetno ima).

Razvojna orodja:
gcc, gdb, make, bison, flex, perl, rcs, cvs, prof.

Programski jeziki in okolja:
C, C++, Objective C, Java, Modula-3, Modula-2, Oberon, Ada95,
Pascal, Fortran, ML, scheme, Tcl/tk, Perl, Python, Common Lisp,
in mnogi drugi.

Grafi�na okolja:
Namizja GNOME in KDE, X11R5 (XFree86 2.x), X11R6 (XFree86 3.x),
MGR.

Urejevalniki:
GNU Emacs, XEmacs, MicroEmacs, jove, ez, epoch, elvis (GNU vi),
vim, vile, joe, pico, jed, in drugi.

Ukazne lupine:
bash (zdru�ljiva s POSIX sh), zsh (vklju�uje na�in, zdru�ljiv s
ksh), pdksh, tcsh, csh, rc, es, ash (ve�inoma s sh zdru�ljiva
ukazna lupina, ki jo BSD uporablja kot /bin/sh), in mnoge druge.

Telekomunikacije:
PPP, UUCP, SLIP, CSLIP, celoten nabor programov TCP/IP, kermit,
szrz, minicom, pcomm, xcomm, term (poganja ve� ukaznih lupin,
preusmerja omre�ne aktivnosti in dovoljuje oddaljeni X, vse prek
ene modemske linije), Seyon (priljubljen komunikacijski program
za X Windows), in ve� paketov za fax in glasovno po�to (prek
modemov ZyXEL in drugih). Seveda sta podprti tudi oddaljena
serijska in omre�na prijava.

Elektronska po�ta in novice:
C-news, innd, trn, nn, tin, smail, elm, mh, exmh,pine, mutt itd.

Obdelava besedil:
TeX, LaTeX, groff, doc, ez, LyX, Lout, Linuxdoc-SGML, in drugi.

Igre:
Nethack, ve� MUD-ov in igric za X, in mnoge druge. Ena od teh
igric gleda za razpolo�ljivimi igricami na tsx-11 in sunsite.

Vsi navedeni programi (in zgoraj navedeni ne predstavljajo niti
stotine vseh dosegljivih) so prosto dostopni. Vse ve� je tudi
komercialnega programja; povpra�ajte proizvajalca va�ega
priljubljenega komercialnega programa, �e podpirajo Linux.

5. Kdo uporablja Linux?

Linux je prosto dostopen, in nih�e ni primoran registrirati svoje
kopije pri centralnem organu, tako da je te�ko re�i, koliko ljudi
uporablja Linux. Ve� podjetij �ivi izklju�no od prodaje in podpore za
Linux, pri tem pa relativno zelo majhen dele� vseh uporabnikov
uporablja te storitve; novi�arske skupine za Linux so med tistimi z
najve� prometa na Internetu, tako da se �tevilo ocenjuje na nekaj
milijonov, vendar pa je zelo te�ko re�i kaj natan�nega. Najnatan�nej�e
tr�ne raziskave navajajo �tevilke med 7 in pol ter 11 milijoni
uporabnikov.

Harald T. Alvestrand <[email protected]> se je vseeno
pogumno odlo�il, da vseeno poskusi pre�teti uporabnike Linuxa. �e bi
bili radi pre�teti kot uporabnik Linuxa, izpolnite spletni obrazec na
<http://counter.li.org/>. Namesto tega lahko po�ljete na naslov linux-
[email protected] sporo�ilo z enim od naslednjih naslovov (subject):
,,I use Linux at home``, ,,I use Linux at work``, ali ,,I use Linux at
home and at work``. Upo�teva tudi prijave tretjih oseb, pri njem se
pozanimajte za podrobnosti.

Rezultate vsak mesec objavlja v <news:comp.os.linux.misc>, na voljo
pa so tudi na <http://counter.li.org/>.

6. Kako do Linuxa

6.1. Anonimni FTP

Za prosto dostopno dokumentacijo o Linuxu se obrnite na eno od mest
Linux Documentation Project,
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/> in
<http://metalab.unc.edu/LDP/>, �e raje pa na katero od slovenskih
zrcal, npr. <http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/>.

Redno spremljajte <news:comp.os.linux.announce> za novosti.

Vsaj na naslednjih stre�nikih anonimnega ftp najdete Linux.

Ime stre�nika �tevil�ni naslov Imenik z Linuxom
============================= =============== ===============
tsx-11.mit.edu 18.172.1.2 /pub/linux
metalab.unc.edu 152.2.22.81 /pub/Linux
ftp.funet.fi 128.214.248.6 /pub/OS/Linux
net.tamu.edu 128.194.177.1 /pub/linux
ftp.mcc.ac.uk 130.88.203.12 /pub/linux
src.doc.ic.ac.uk 146.169.2.1 /packages/linux
fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de 129.187.200.1 /pub/linux
ftp.informatik.tu-muenchen.de 131.159.0.110 /pub/comp/os/linux
ftp.dfv.rwth-aachen.de 137.226.4.111 /pub/linux
ftp.informatik.rwth-aachen.de 137.226.225.3 /pub/Linux
ftp.Germany.EU.net 192.76.144.75 /pub/os/Linux
ftp.ibp.fr 132.227.60.2 /pub/linux
ftp.uu.net 137.39.1.9 /systems/unix/linux
wuarchive.wustl.edu 128.252.135.4 mirrors/linux
ftp.win.tue.nl 131.155.70.100 /pub/linux
ftp.stack.urc.tue.nl 131.155.2.71 /pub/linux
srawgw.sra.co.jp 133.137.4.3 /pub/os/linux
cair.kaist.ac.kr /pub/Linux
ftp.denet.dk 129.142.6.74 /pub/OS/linux
NCTUCCCA.edu.tw 140.111.1.10 /Operating-Systems/Linux
nic.switch.ch 130.59.1.40 /mirror/linux
cnuce_arch.cnr.it 131.114.1.10 /pub/Linux
ftp.monash.edu.au 130.194.11.8 /pub/linux
ftp.dstc.edu.au 130.102.181.31 /pub/linux
ftp.sydutech.usyd.edu.au 129.78.192.2 /pub/linux

sunsite.fri.uni-lj.si 193.2.72.6 /pub/linux
ftp.arnes.si 193.2.1.72 /software/unix/linux
ftp.kibla.org 193.2.52.195 /pub/Linux
mercur.s-gms.ms.edus.si 193.2.143.2 /pub/UNIX/linux

tsx-11.mit.edu in fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de sta uradni mesti za
Linuxov GCC. Na nekaterih stre�nikih se zrcali vsebina drugih
stre�nikov. �e je le mo�no, ne obremenjujte omre�ja in uporabite
tistega, ki vam je najbli�je.

Zanesljivo vsaj metalab.unc.edu in ftp.informatik.tu-muenchen.de
ponujata tudi storitev ftpmail. Pi�ite na [email protected] ali
[email protected] za pomo�.

�e ste izgubljeni, poskusite z
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/>, kjer je zbranih ve�
distribucij. Red Hat Linux in Debian sta trenutno najbolj
priljubljeni, vsaj v ZDA.

6.2. CD-ROM

Ve�ina ljudi dandanes name��a Linux s CD-ROM. Distribucije so narasle
na ve� sto MB programja za Linux, in prena�anje tega prek modema 28.8
ali linije ISDN traja zelo dolgo.

V bistvu sta dva na�ina nakupa distribucij Linuxa na CD-ROM: kot del
arhiva mesta za FTP, ali neposredno od proizvajalca. �e kupite arhiv,
boste skoraj vedno dobili ve� razli�nih distribucij, med katerimi
lahko izbirate, navadno pa ni nobene podpore. Nakup distribucije
neposredno od proizvajalca pomeni, da boste dobili le eno
distribucijo, vendar pa lahko ra�unate tudi na podporo proizvajalca
(navadno je pomo� ob namestitvi vklju�ena v ceno).

6.3. Drugi na�ini, kako do Linuxa

Na mnogih BBS lahko najdete datoteke za Linux. Seznam le-teh je
ob�asno objavljen na comp.os.linux.announce. Povpra�ajte prijatelje
ali organizirane skupine uporabnikov, ali pa naro�ite eno od
komercialnih distribucij. Seznam teh je vsebovan v Linux distribution
HOWTO, dosegljivem kot
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>, in redno
objavljanem v novi�arski skupini <news:comp.os.linux.announce>.

7. Prvi koraki

Va� prvi korak naj bo, da dobite in preberete spisek pogosto
zastavljanih vpra�anj (FAQ) z enega od stre�nikov za anonimni FTP, ali
pa z enega od arhivov Usenet FAQ (npr. rtfm.mit.edu). Na spisku boste
na�li kopico navodil, kako za�eti, katere datoteke potrebujete, in
kako re�iti ve�ino obi�ajnih problemov, ki se pojavijo med
namestitvijo ali sicer. Slovenski prevod spiska pogosto zastavljenih
vpra�anj o Linuxu z odgovori je na voljo na
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>.

Za novope�ene uporabnike Linuxa je morda zanimiva tudi v�lanitev v
katero od lokalnih skupin uporabnikov. Slovenska skupina uporabnikov
Linuxa, LUGOS (Linux User Group of Slovenia) ima sede� na naslovu
Cesta na postajo 55, 1351 Brezovica pri Ljubljani, dosegljiva pa je
tudi prek elektronske po�te na naslovu [email protected], ali svetovnega
spleta <http://www.lugos.si/>.

8. Pravni status Linuxa

�eprav je Linux dosegljiv s celotno izvorno kodo, ni nikogar�nja last
oz. javna last (,,public domain``), temve� pravno zavarovano avtorsko
delo, ki pa je prosto dostopno pod pogoji, navedenimi v GNU General
Public License (v�asih navajan kot ,,copyleft``). Za dodatne
informacije glejte GPL. Programi, ki te�ejo pod Linuxom, so vsak
posebej avtorsko zavarovani, mnogi med njimi prav tako z GPL. Okolje X
je zavarovano s pogoji v MIT X copyright, nekateri drugi programi pa z
BSD copyright. V vsakem primeru se sme vse programje na stre�nikih FTP
prosto raz�irjati (sicer bi ga ne smelo biti tam).

9. Novice o Linuxu

Mese�nik, imenovan Linux Journal, je za�el z izhajanjem pred ve� kot
�tirimi leti. Vsebuje �lanke tako za za�etnike kot za izku�ene
uporabnike, in naj bi bil v pomo� vsem uporabnikom Linuxa. Enoletna
naro�nina nanj je 22 USD v ZDA, 27 USD v Kanadi in Mehiki, in 32 USD
drugje, pla�ljivo v ameri�kih dolarjih. Informacije o naro�nini so na
voljo prek elektronske po�te na naslovu [email protected], prek faksa
+1-206-782-7191, telefona +1-206-782-7733, ali pisno prek naslova
Linux Journal, PO Box 85867, Seattle, WA 98145-1867 USA. SSC ima na
voljo javni klju� PGP, ki ga lahko uporabite za �ifriranje svoje
elektronske po�te, kadar po�iljate ob�utljive informacije (�tevilka
kreditne kartice); uporabite finger [email protected] za klju�.

Ve� novi�arskih skupin na Usenet se ukvarja z Linuxom, prav tako pa
tudi ve� elektronskih dopisnih list. Oglejte si Linux FAQ za dodatne
informacije o elektronskih spiskih (FAQ najdete bodisi med novicami
ali prek FTP).

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.announce> je moderirana
skupina za obvestila o Linuxu (novi programi, popravki napak ipd.)

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.answers> je moderirana
skupina, kjer so periodi�no objavljeni Linux FAQ, spisi HOWTO, in
druga dokumentacija.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.admin> je nemoderirana skupina
za razpravo o upravljanju sistemov Linux.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.development.system> je
nemoderirana skupina namenjena razpravi o razvoju jedra Linuxa.
Skupina je omejena na razpravo o vpra�anjih, ki se ti�ejo samega
jedra. Ostala vpra�anja pokrivajo druge skupine; tista, ki se v
splo�nem ti�ejo Unixa, comp.unix, tista, ki se ti�ejo razvoja
aplikacij pod Linuxom pa comp.os.linux.development.apps.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.development.apps> je
nemoderirana skupina, namenjena razpravi o razvoju aplikacij v okolju
Linux. Skupina ni mesto za razpravo o tem, kje se kak�na aplikacija
dobi, niti o tem, kak�ne aplikacije bi kdo rad videl te�i pod Linuxom.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.hardware> je namenjena
vpra�anjem o strojni opremi in Linuxu.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.networking> je namenjena
vpra�anjem o Linuxu in omre�jih.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.x> je namenjena vpra�anjem o
okolju X v sistemu Linux.

Novi�arska skupina <news:comp.os.linux.misc> je nasledila skupino
comp.os.linux, in je namenjena vsem vpra�anjem v zvezi z Linuxom, ki
se jih ne da uvrstiti v nobeno od prej�njih kategorij.

V Sloveniji lahko vpra�anja v zvezi z Linuxom zastavite v novi�arskih
skupinah <news:si.comp.os.unix> in <news:si.org.lugos>.

Ne zastavljajte istih vpra�anj v ve� skupinah. Ta praksa je primerna
edino za pomembnej�a obvestila, ko je v�asih smiselno isto sporo�ilo
objaviti v eni od nemoderiranih skupin in �e comp.os.linux.announce.
Poanta razbitja skupine comp.os.linux v ve� manj�ih skupin je bila, da
se zmanj�a promet v vsaki od njih. Kr�ilci teh pravil bodo opljuvani
brez milosti...

Dokumentacija za Linux je dostopna tudi prek WWW:
<http://metalab.unc.edu/LDP/>

10. Prihodnost Linuxa

Po izdaji Linuxa 1.0 se je nadaljevalo delo na mnogih podro�jih. Linux
1.2 je vseboval hitrej�i dostop do diskov, izbolj�ave pri podpori
terminalov, virtualnem pomnilniku, podpori za razli�ne arhitekture,
kvote in tako dalje. Linux 2.0, trenutna stabilna izdaja, vsebuje �e
ve� izbolj�av, med drugim dosti hitrej�e delovanje, ve� novih omre�nih
protokolov, eno najhitrej�ih izvedb TCP/IP, in �e mnogo tega. �e
hitrej�e delovanje, dodatni omre�ni protokoli in dodatni gonilniki
bodo na voljo v Linuxu 2.2.

Navzlic tri�etrt milijona programskih vrstic v jedru, �e vedno ostaja
mnogo mo�nosti za dodatke in izbolj�ave. �e ve�ja je potreba po piscih
dokumentacije. �e bi �eleli sodelovati pri pisanju dokumentacije, se
priklju�ite elektronskemu spisku [email protected]. Pi�ite na
naslov [email protected] z eno samo vrstico ,,help`` (brez
narekovajev) v telesu (in NE v glavi) sporo�ila.

11. Ta spis

Ta spis (v izvirniku Linux Information Sheet) vzdr�uje Michael K.
Johnson, <[email protected]>. Vzdr�evanje tega spisa zahteva stalno
sodelovanje z uporabniki, zato se obrnite nanj z vsemi pripombami.
Bolj ali manj zadnjo izdajo tega spisa lahko dobite na
<http://metalab.unc.edu/LDP/>

Slovenski prevod spisa z dne 14. aprila 1997, s popravki 12. julija
1998 in 15. februarja 1999, je delo Primo�a Peterlina,
<[email protected]>. Nanj se obrnite s pripombami na
prevod.

12. Pravni poduk

Za��itene znamke so last njihovih imetnikov. Ne avtor in ne prevajalec
ne prevzemata odgovornosti za informacije, podane v tem spisu.
Uporabljate in raz�irjate ga na lastno odgovornost. Vsebina tega spisa
je javna last, avtor in prevajalec pa apelirava na korektno navedbo
virov ob navedbah.