Z DOS/Windows na Linux
Guido Gonzato,
[email protected]
v1.3.0, 15. april 1998
Ta HOWTO je posve�en vsem bodo�im biv�im uporabnikom sistemov DOS in
Windows, ki so se odlo�ili za prehod na Linux, prost klon Unixa. Ta
spis naj bi bralcu pomagal prestaviti svoje znanje sistemov DOS in
Windows v novo okolje, kot tudi ponudil nasvete glede izmenjave
datotek in virov med enim in drugim operacijskim sistemom.
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Je Linux prava stvar za vas?
1.2 Je. Povejte mi ve� o njem!
1.2.1 Uvodni pojmi
1.2.2 Kako do pomo�i
1.3 Dogovori
2. Za nestrpne
3. Datoteke in programi
3.1 Datoteke: uvodni pojmi
3.2 Simbolne povezave
3.3 Dovolilnice in lastni�tvo nad datotekami
3.4 Datoteke: primerjava ukazov
3.4.1 Primeri
3.5 Poganjanje programov: ve�opravilnost in seanse
3.6 Poganjanje programov na drugih ra�unalnikih
4. Imeniki
4.1 Imeniki: pripravljalni pojmi
4.2 Imeniki in dovolilnice
4.3 Imeniki: vzporedba ukazov
4.3.1 Primeri
5. Disketniki, diski in podobno
5.1 Delo z enotami po dosovsko
5.2 Delo z enotami v duhu Unixa
5.3 Varnostne kopije
6. Kaj pa okna?
7. Ukrojitev sistema
7.1 Sistemske inicializacijske datoteke
7.2 Programske inicializacijske datoteke
8. Kan�ek programiranja
8.1 Skripte: datoteke .BAT na steroidih
8.2 C za vas
9. Preostali 1%
9.1 Arhiviranje datotek: tar in gzip
9.2 Name��anje dodatnih programov
9.3 Nasveti brez katerih ne gre
9.4 Kje najdemo programe
9.5 Sladkor�ki
9.6 Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo
9.7 Pretvorba datotek
10. Konec, zaenkrat
10.1 Copyright
10.2 Pravni poduk
______________________________________________________________________
1. Uvod
1.1. Je Linux prava stvar za vas?
Bi tudi vi radi pre�li z okolja DOS/Windows na Linux? Dobra ideja:
Linux je tehni�no superioren glede na DOS, Windows 95 in celo glede na
Windows NT. Ampak pazite: �e niste iz prave zvrsti uporabnikov, morda
za vas ne bo uporaben. V resnici se DOS in Windows uporabljata
ve�inoma za igranje igric in pisarni�ka opravila, medtem ko Linux
blesti pri omre�nih povezavah, razvoju programja in pisanju
znanstvenih programov. Linux je izjemno zmogljiv, vendar pa navadno
zahteva nekaj �asa, preden se nau�ite krotiti to mo�. �e torej
ve�inoma uporabljate ra�unalnik za pisarni�ka dela, ali �e nimate
pravega veselja do u�enja novih ukazov in pojmov, potem Linux verjetno
ni za vas.
Dela se sicer na tem, da bi bil Linux enostavnej�i za uporabo, vseeno
pa ne pri�akujte, da ga boste obvladali, ne da bi prebrali veliko
dokumentacije in ga vsaj nekaj mesecev uporabljali. Linux vam ne bo
dal instantnih rezultatov. Navzlic tem opozorilom pa vam stoodstotno
zagotavljam, da ste, �e ste le pravi tip uporabnice ali uporabnika, v
Linuxu na�li svojo ra�unalni�ko Nirvano, in da ne boste nikoli ve�
hoteli iti nazaj na DOS ali Windows. In mimogrede: Linux ter DOS in
Windows lahko mirno sobivajo na istem stroju.
Predpogoji za ta spis: predpostavljam, da
* poznate osnovne ukaze in pojme okolja DOS
* je Linux, po mo�nosti skupaj z X Window System, �e pravilno
name��en na va�em osebnem ra�unalniku
* je va�a ukazna lupina (ekvivalent COMMAND.COM) bash.
�e ni poudarjeno druga�e, se vse informacije v tem spisu nana�ajo na
slabi stari DOS. Tu in tam se najde kak�na informacija o Windows,
v�dite pa, da sta Windws in Linux popolnoma razli�na pojma, za razliko
od okolja DOS, ki je, resda uborna, paralela Unixu. Prosim, razumite
tudi, da ta spis ni ne celovit uvod v Linux, niti priro�nik za njegovo
nastavitev.
1.2. Je. Povejte mi ve� o njem!
Na svoj ra�unalnik ste namestili Linux in vse potrebne programe.
Ustvarili ste svoj uporabni�ki ra�un (�e ga �e niste, napravite to
takoj z ukazom adduser), in Linux lepo te�e. Ravnokar ste vnesli svoje
uporabni�ko ime in geslo, in zdaj ste se zazrli v zaslon z mislijo:
,,No, kaj pa zdaj?``
Ne obupujte. Skoraj ste �e pripravljeni, da boste po�eli vse stvari,
ki ste jih po�eli pod DOS/Windows, in �e mnogo ve�. Pod prej�njim
okoljem ste verjetno po�eli naslednje stvari:
* poganjali ste programe; ustvarjali, prepisovali, pregledovali,
brisali, tiskali in preimenovali datoteke
* z ukazi CD, MD, RD in DIR ste se premikali po va�ih imenikih,
ustvarjali nove, jih brisali, in izpisovali njihovo vsebino
* formatirali ste diskete in prepisovali datoteke z njih na disk in
nazaj
* okolje ste si prikrojili po svoje
* pisali ste datoteke .BAT in programirali v svojem najljub�em
programskem jeziku
* preostali 1%
Razveselili se boste novice, da se vsa omenjena opravila izvajajo pod
Linuxom na podoben na�in. V okolju DOS povpre�ni uporabnik uporablja
le kak ducat od nekaj �ez 100 obstoje�ih ukazov, podobno do neke mere
velja za Linux.
1.2.1. Uvodni pojmi
Najbolj�i na�in, da se nau�ite �esa novega je, da tudi sami sko�ite v
vodo. Eksperimentiranje in igranje z Linuxom je nadvse priporo�ljivo,
saj z njim ne morete po�kodovati sistema. Nekaj to�k:
* Najprej se nau�ite, kako varno kon�ate delo z Linuxom. �e ste v
tekstovnem na�inu, pritisnite <CTRL-ALT-DEL>, po�akajte, da se
sistem znova za�ene, in ra�unalnik ugasnite, �e preden za�ne z
diska nalagati operacijski sistem. �e delate v okolju X Window
System, pritisnite najprej <CTRL-ALT-BACKSPACE>, da se vrnete v
tekstovni na�in, potem pa �e <CTRL-ALT-DEL>. Nikoli ne uga�ajte
ra�unalnika ali pritiskajte tipke Reset sredi dela, to lahko
po�koduje va�e podatke na disku.
* Za razliko od okolja DOS/Windows ima Linux vgrajene varnostne
mehanizme. Datoteke in imeniki imajo dovoljenje za pisanje in
branje, in kot rezultat tega, do nekaterih kot navaden uporabnik ne
morete (oglejte si �e razdelek ``Dovolilnice in lastni�tvo nad
datotekami''. DOS vam na drugi strani dovoli, da pobri�ete celotno
vsebino va�ega diska.
* Obstaja posebni ,,superuporabnik`` z imenom ,,root``. To je
upravnik sistema, ki ima dovolj mo�i, da lahko odlo�a o �ivljenju
in smrti stroja. �e delate na svojem osebnem ra�unalniku, boste
sami morali tudi upravljati sistem. Delati kot root je nevarno:
vsaka napaka lahko resno po�koduje ali celo uni�i celoten sistem,
enako kot pod DOS/Windows. Zato se prijavite kot root le, �e res ne
gre druga�e.
* V precej�nji meri je za kompleksnost Linuxa kriva njegova izjemna
nastavljivost; takoreko� vsako njegovo lastnost in vsak program si
lahko prek ene ali ve�ih nastavitvenih datotek prikrojite po
lastnih �eljah in potrebah. Zapletenost je pa� cena, ki smo jo
pla�ali za to mo�nost.
* Preusmeritev in nizanje ukazov sta obstranski strani v DOS, v
Linuxu pa zelo pomembni in predvsem neprimerno mo�nej�i. Preproste
ukaze lahko nanizate za dosego zapletenih opravil. Mo�no
priporo�am, da se nau�ite ravnanja z njimi.
1.2.2. Kako do pomo�i
Mnogo na�inov je, kako priti do pomo�i, �e se z Linuxom kaj zatakne.
Najpomembnej�i so:
* Branje navodil. Resno mislim. �eprav lahko spis, ki ga berete,
slu�i kot uvod v Linux, ne more nadomestiti branja katere od
naslednjih knjig: Matt Welsh ,,Linux Installation and Getting
Started`` ( <
http://metalab.unc.edu/mdw/LDP/gs/gs.html>, slovenski
prevod je v pripravi), Larry Greenfield ,,Linux User Guide``
(<
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-doc-project/users-
guide>), in spisek pogosto zastavljanih vpra�anj o Linuxu
(<
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>).
Imejte slabo vest, dokler ne preberete vsaj ene od njih.
* Dokumentacijo za name��ene programske pakete dostikrat najdete v
podimenikih imenika /usr/doc/.
* Navodila za katerega od internih ukazov ukazne lupine dobite z
ukazom help. Iz�rpnej�e informacije dobite z ukazoma man bash ali
info bash.
* Navodila za posamezen ukaz dobite z ukazom man ukaz. Ta prika�e
stran iz priro�nika (angl. manual), ki pripada iskanemu ukazu.
Alternativa je ukaz info ukaz, ki, �e je na voljo, prikli�e
poglavje ukaz iz informacijskega sistema info. Hipertekstni
informacijski sistem info prvi hip morda ne deluje najbolj
intuitivno. In kon�no lahko poskusite apropos ukaz ali whatis ukaz.
Iz vseh na�tetih dokumentacijskih sistemov se izmotate s pritiskom
na tipko ,q`.
1.3. Dogovori
V tem spisu bodo zgledi pogosto sledili naslednjemu vzorcu: z <...>
ozna�imo obvezni argument ukaza, z [...] pa neobveznega. Primer:
$ tar -tf <datoteka.tar> [> preusmerjena_datoteka]
datoteka.tar mora biti dolo�ena, preusmeritev v preusmerjeno_datoteko
pa je neobvezna.
Koderkoli je kot pozivnik pri zgledu ukaza zapisan znak ,#`, to
pomeni, da lahko ukaz izvede samo root.
2. Za nestrpne
Vas �e srbijo prsti? Oglejte si naslednjo tabelo:
DOS Linux Opombe
----------------------------------------------------------------------------
ATTRIB (+-)attr file chmod <mode> file �isto nekaj drugega
BACKUP tar -Mcvf device dir/ prav tako
CD dirname\ cd dirname/ skoraj enaka skladnja
COPY file1 file2 cp file1 file2 prav tako
DEL file rm file pazite -- ukaza undelete ni
DELTREE dirname rm -R dirname/ prav tako
DIR ls razli�na skladnja
DIR file /S find . -name file povsem razli�na
EDIT file vi file ne vem, �e vam bo v�e�
jstar file ta je tak kot edit v DOS
FORMAT fdformat,
mount, umount precej druga�na skladnja
HELP command man command, ista filozofija
info command
MD dirname mkdir dirname/ skoraj enaka skladnja
MOVE file1 file2 mv file1 file2 prav tako
NUL /dev/null prav tako
PRINT file lpr file prav tako
PRN /dev/lp0,
/dev/lp1 prav tako
RD dirname rmdir dirname/ prav tako
REN file1 file2 mv file1 file2 ne gre za ve� datotek
RESTORE tar -Mxpvf device razli�na skladnja
TYPE file less file bistveno bolj�i
WIN startx kot severni in ju�ni te�aj!
�e vam ta tabela ne zado��a, si oglejte naslednje razdelke.
3. Datoteke in programi
3.1. Datoteke: uvodni pojmi
Struktura imenikov in datotek na Linuxu je zelo podobna tisti na
DOS/Windows. Datoteke imajo imena, za katera veljajo dolo�ena pravila,
in so shranjena v imenikih. Nekatere od njih so programi, in ve�ina
med njimi pozna ukazne izbire. Nadalje, uporabljate lahko d�okerje,
preusmeritve in nizanje ukazov. Obstaja le nekaj manj�ih razlik:
* V DOS velja za imena datotek omejitev 8+3 (do osem znakov imena, do
tri znake pripone), npr. NOTENOUG.TXT. Pod Linuxom so stvari lep�e.
�e ste namestili Linux z datote�nim sistemom, kot sta na primer
ext2 ali umsdos, lahko uporabljate dalj�a imena datotek (do 255
znakov) in ve� kot eno piko v imenu, na primer
To_je.zelo_dolgo.IME.datoteke. Verjetno ste opazili, da sem
uporabil velike in male �rke, to je zato, ker...
* Linux razlikuje med velikimi in malimi �rkami v imenih datotek ali
ukazov. Zato sta DATOTEKA.tar.gz in datoteka.tar.gz dve razli�ni
datoteki. ls pomeni ukaz; LS pomeni napako.
* Posebno opozorilo za uporabnike Windows 95. �e ime datoteke vsebuje
presledke (kar ni pametno, je pa na�eloma mo�no), morate pri vsakem
sklicu nanj navesti tak�no ime znotraj dvojnih narekovajev. Zgled:
$ # naslednji ukaz ustvari imenik "Stare datoteke"
$ mkdir "Stare datoteke"
$ ls
Stare datoteke bin tmp
Nadalje: nekateri znaki niso dovoljeni, med njimi so !*$&.
* Nobenih obveznih pripon kot na primer .COM in .EXE za programe ali
.BAT za paketne datoteke ni. Izvodljive datoteke so ozna�ene z
zvezdico ,*` na koncu, kadar izpi�ete vsebino imenika z ukazom ls
-F. Na primer:
$ ls -F
I_am_a_dir/ cindy.jpg cjpg* letter_to_Joe my_1st_script* old~
Datoteki cjpg* in my_1st_script* sta izvodljivi, torej programa. V DOS
imajo varnostne kopije pripono .BAK; v Linuxu se kon�ajo s tildo ,~`.
�e nekaj: �e se ime datoteke za�ne s piko, na primer .skrita_datoteka,
ga ukaz ls ne prika�e.
* Izbire v programih za DOS navadno uvede po�evnica (npr. /izbira), v
programih na Linuxu in Unixu nasplo�no pa ena ali dve �rtici, torej
-izbira ali --dolga-izbira. Ukaz dir /s, na primer, tako postane ls
-R. Verjetno ste �e opazili, da tudi mnogi programi za DOS
uporabljajo ta stil dolo�anja izbir, med njimi PKZIP in ARJ.
Zdaj lahko tudi presko�ite na razdelek ``Datoteke: primerjava
ukazov'', na va�em mestu pa bi bral dalje.
3.2. Simbolne povezave
Unix pozna zvrst datoteke, ki na DOS ne obstaja: simbolne povezave.
Lahko si jih zami�ljamo kot kazalce na datoteke ali imenike, in jih
lahko uporabljamo namesto datotek ali imenikov, na katere ka�ejo;
podobno kot bli�njice na Windows 95. Primera simbolnih povezav sta
imenik /usr/X11, ki ka�e na /usr/X11R6/ in enota /dev/modem, ki ka�e
bodisi na /dev/cua0 ali /dev/cua1.
Simbolno povezavo napravimo takole:
$ ln -s <datoteka_ali_imenik> <ime_povezave>
Zgled:
$ ln -s /usr/doc/g77/DOC g77manual.txt
Zdaj se lahko sklicujemo na g77manual.txt namesto na /usr/doc/g77/DOC.
Simbolnim povezavam se pri izpisu vsebine imenika doda znak ,@` na
koncu.
$ ls -F
g77manual.txt@
$ ls -l
(druge re�i...) g77manual.txt -> /usr/doc/g77/DOC
3.3. Dovolilnice in lastni�tvo nad datotekami
Datoteke in imeniki v DOS imajo lahko naslednje prilastke: A
(arhivski), H (skrit, angl. hidden), R (dovoljen samo za branje, angl.
read-only), ali S (sistemski). Samo H in R sta smiselna tudi pod
Linuxom: imena skritih datotek in imenikov se za�nejo s piko, o
prilastku R pa ve� v nadaljevanju.
Pod Unixom ima vsaka datoteka dovolilnice (angl. permissions) in
lastnika (angl. owner), ki nadalje pripada eni ali ve�im skupinam
uporabnikov (group). Poglejmo si naslednji primer:
$ ls -l /bin/ls
-rwxr-xr-x 1 root bin 27281 Aug 15 1995 /bin/ls*
Ime datoteke, /bin/ls, je izpisano v zadnjem polju. Prvo polje so
dovolilnice za datoteko. Vidimo tudi, da je lastnik datoteke root,
pripada pa skupini bin. Ostale informacije zaenkrat pustimo ob strani
in si oglejmo dovolilnice. -rwxr-xr-x pomeni, od leve proti desni:
Prvi - je zvrst datoteke (- je navadna datoteka, d imenik, l simbolna
povezava in tako dalje.) Preostale znake beremo v trojicah. rwx so
dovolilnice za lastnika. Ta lahko datoteko bere (read), pi�e oz. bri�e
(write) in izvaja (execute). r-x so dovolilnice za uporabnike iz
skupine bin. Ti jo lahko berejo (read) in izvajajo (execute), ne
morejo pa je spreminjati (pisati ali brisati). Pojma skupine zaenkrat
ne bomo obravnavali; dokler ste za�etnik ali za�etnica, lahko
pre�ivite tudi brez njega. Zadnji r-x so dovolilnice za vse ostale
uporabnike. Tudi ti lahko datoteko berejo in izvajajo, ne morejo pa je
spreminjati.
Tudi imenik /bin ima svoje dovolilnice; za podrobnosti si oglejte
``Imeniki in dovolilnice''. Dovolilnice so razlog, zakaj ne morete
pobrisati datoteke /bin/sl, razen �e niste root: nimate dovoljenja za
spreminjanje te datoteke. Dovolilnice za posamezno datoteko lahko
spreminjate z ukazom:
$ chmod <kdoXdovoljenje> <datoteka>
,,Kdo`` je lahko u (uporabnik, torej lastnik), g (skupina), ali o
(ostali). Namesto X stoji bodisi + (izdamo dovolilnico) ali -
(prekli�emo dovolilnico). In kon�no, ,,dovoljenje`` je lahko r
(dovoljenje za branje, angl. read), w (dovoljenje za pisanje oz.
spreminjanje; angl. write), ali x (dovoljenje za izvajanje, angl.
execute). Sledi nekaj obi�ajnih primerov uporabe ukaza chmod:
$ chmod +x datoteka
Datoteko smo napravili izvodljivo.
$ chmod go-rw datoteka
Umaknili smo dovoljenje za branje in pisanje za skupino in vse ostale,
datoteko lahko bere in spreminja le �e lastnik.
$ chmod ugo+rwx datoteko.
S tak�no dovolilnico lahko vsakdo bere, spreminja ali izvaja datoteko.
# chmod +s datoteka
Izdali smo dovolilnico, s katero lahko vsakdo izvaja to datoteko z
enakimi pooblastili, kot jih ima lastnik te datoteke (obi�ajno
datoteke izvajamo z lastnimi pooblastili). To je takoimenovana
datoteka vrste ,,setuid`` ali ,,suid``. Navadno gre za sistemske
datoteke kot npr. stre�nik X, katerih lastnik je root, saj lahko le z
njegovimi pooblastili dostopamo do nekaterih sistemskih virov.
Na dovolilnice se lahko sklicujemo tudi z osmi�ko kodo: rwxr-xr-x tako
na primer izrazimo kot 755 (vsaki �rki iz trojice ustreza en bit: ---
je 0, --x je 1, -w- je 2, -wx je 3 itd.). Na prvi pogled zgleda
te�avno, z nekaj prakse pa boste hitro razumeli koncept.
Edino superuporabnik, root, lahko spreminja dovolilnice za katerokoli
datoteko na sistemu, ostali pa le svoje. RMP.
3.4. Datoteke: primerjava ukazov
Na levi je ukaz DOS, na desni enakovredni ukaz v Linuxu
ATTRIB: chmod
COPY: cp
DEL: rm
MOVE: mv
REN: mv
TYPE: more, less, cat
Preusmeritev in nizanje ukazov: < > >> |
D�okerji: * ?
nul: /dev/null
prn, lpt1: /dev/lp0 or /dev/lp1; lpr
3.4.1. Primeri
DOS Linux
---------------------------------------------------------------------
C:\GUIDO>ATTRIB +R FILE.TXT $ chmod 400 file.txt
C:\GUIDO>COPY JOE.TXT JOE.DOC $ cp joe.txt joe.doc
C:\GUIDO>COPY *.* TOTAL $ cat * > total
C:\GUIDO>COPY FRACTALS.DOC PRN $ cp fractals.doc /dev/lp1
C:\GUIDO>DEL TEMP $ rm temp
C:\GUIDO>DEL *.BAK $ rm *~
C:\GUIDO>MOVE PAPER.TXT TMP\ $ mv paper.txt tmp/
C:\GUIDO>REN PAPER.TXT PAPER.ASC $ mv paper.txt paper.asc
C:\GUIDO>PRINT LETTER.TXT $ lpr letter.txt
C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT $ more letter.txt
C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT $ less letter.txt
C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT > NUL $ cat letter.txt > /dev/null
n/a $ more *.txt *.asc
n/a $ cat section*.txt | less
Opombe:
* D�oker * je na Linuxu pametnej�i: * ujame vse datoteke razen
skritih; .* ujame vse skrite datoteke (vendar tudi trenutni imenik
,.` in imenik nad njim, ,..`, zato previdno!); *.* ujame le tiste
datoteke, ki imajo sredi imena piko, ali pa se kon�ajo s piko. p*r
ujame ,,parameter`` kot ,,papir``; *c* ujame tako ,,Kitajec`` kot
,,akcija``.
* Pri uporabi more pritiskajte <SPACE> za naslednjo stran, ,q` za
konec. Ukaz less je bolj intuitiven in dovoljuje uporabo
kurzorskih tipk.
* Ni� takega kot UNDELETE ne obstaja, zato dvakrat premislite, preden
karkoli pobri�ete.
* Dodatno k preusmeritvam < > >>, ki jih poznamo iz DOS, dovoljuje
Linux tudi prusmeritve oblike 2>. S slednjo preusmerimo standardni
izhod za napake (stderr); konstrukt 2>&1 tako preusmeri standardni
izhod za napake (stderr) na standardni izhod (stdout), 1>&2 pa
obratno.
* Linux pozna �e eno zvrst d�okerjev []. Uporaba: [abc]* ujame vse
datoteke, katerih imena se za�no z a, b, c; *[I-N1-3] pa vsa imena,
ki se kon�ajo na I, J, K, L, M, N, 1, 2, 3;
* Ukaz lpr <file> natisne datoteko v ozadju. �e vas zanima, kaj se z
njo dogaja in na katerem mestu v vrsti za tiskanje se nahaja,
uporabite lpq; iz vrste za tiskanje jo umaknemo z ukazom lprm;
* Nobenega ukaza ni, ki bi se obna�al kot RENAME v DOS; konkretno, mv
*.xxx *.yyy ne napravi tega, kar si morda �elite, da bi. Namesto
tega lahko uporabite spodnjo skripto, oglejte si razdelek ``Skripte
ukazne lupine: datoteke .BAT na steroidih'' za podrobnosti.
___________________________________________________________________
#!/bin/sh
# ren: preimenuj ve� dat
if [ $# -lt 3 ] ; then
echo "usage: ren \"pattern\" \"replacement\" files..."
exit 1
fi
OLD=$1 ; NEW=$2 ; shift ; shift
for file in $*
do
new=`echo ${file} | sed s/${OLD}/${NEW}/g`
mv ${file} $new
done
___________________________________________________________________
Opozorilo: skripta se ne obna�a enako kot REN v DOS, ampak uporablja
tkim. regularne izraze, o katerih �e ni tekla beseda. Na kratko: �e bi
s to skripto radi spremenili pripone ve� datotek naenkrat, to storite
kot v tem zgledu: ren "htm$" "html" *htm. Ne pozabite na znak $.
* Uporabljajte ukaza cp -i and mv -i, ki vas opozorita, preden bi
kak�na datoteka bila prepisana.
3.5. Poganjanje programov: ve�opravilnost in seanse
Program po�enete tako, da vtipkate njegovo ime, torej enako kot v DOS.
�e se imenik (glejte razdelek ``Uporaba imenikov''), kjer se program
nahaja, nahaja v poti (PATH; razdelek ``Sistemske inicializacijske
datoteke''), boste s tem program pognali. Za razliko od DOS pa Linux
ne po pognal programa iz trenutnega imenika, �e ta imenik ni naveden v
poti. Izogib: iz trenutnega imenika program po�enite z ukazom
./program.
Obi�ajna ukazna vrstica izgleda nekako takole:
$ ukaz [-s1 [-s2] ... [-sn]] [par1 [par2] ... [parn]] [< vhod] [> izhod]
Pri tem so -s1 ... -sn izbire programa, par1 ... parn pa parametri. V
isti vrstici lahko zaporedoma po�enete ve� ukazov, �e jih med seboj
lo�ite s podpi�ji:
$ ukaz1 ; ukaz2 ; ... ; ukazn
To je pravzaprav vse, kar morate vedeti o poganjanju programov. �isto
enostaven pa je tudi naslednji korak. Eden od glavnih razlogov za
uporabo Linuxa je ta, da je ve�opravilni sistem -- ve� programov (od
zdaj bomo programom med tekom rekli procesi) lahko te�e hkrati. V
ozadju lahko po�enete nov proces in nemotemo nadaljujete s svojim
delom. �e ve�: pod Linuxom ste lahko hkrati ve�krat prijavljeni -- kot
bi imeli ve� ra�unalnikov!
* Med prijavnimi seansami 1..6 na virtualni konzoli lahko
preklapljate s pritiskom na <ALT-F1> ... <ALT-F6>
* Znotraj prijavne seanso v virtualni konzoli lahko z ukazom su -
<prijavno_ime> po�enete novo prijavno seanso, ne da bi s tem
kon�ali teko�o prijavno seanso. Primer su - root. Stvar je uporabna
na primer pri kratkih opravilih, ki pa jih lahko izvaja samo root.
* Prijavno seanso zaklju�ite z ukazom exit. �e imate �e kak�ne
ustavljene procese (ve� o njih v nadaljevanju), boste na to
opozorjeni.
* Proces po�enete v ozadju tako, da na koncu ukazne vrstice dodate
znak ,&`:
$ program [-izbire] [parametri] [< vhod] [> izhod] &
[1] 123
Ukazna lupina prepoznava procese po �tevilki opravila (npr. [1]; ve� o
opravilih v naslednji to�ki) in po identifikacijski �tevilki procesa
(angl. PID, Process Identification Number; v na�em zgledu je to 123).
* Seznam trenutno teko�ih procesov dobite z ukazom ps -ax.
* Proces prekinemo z ukazom kill <PID>. K temu se moramo v�asih
zate�i, �e ne vemo, kako bi zaklju�ili po obi�ajni poti. Prekinjate
lahko samo svoje procese, izjema je root, ki lahko prekine
katerikoli proces. Ob�asno je proces mo�no prekiniti samo z ukazom
kill -SIGKILL <PID>.
Ukazna lupina poleg prekinjanja dovoljuje tudi, da proces ustavimo
ali za�asno zamrznemo, dolo�imo, da se izvaja v ozadju, ali pa
prikli�eno iz ozadja nazaj v ospredje. V tem kontekstu pravimo
procesom ,,opravila``.
* Seznam teko�ih opravil dobite z ukazom jobs. Tu so opravila
navedena le s �tevilko opravila, ne s PID.
* Proces ki te�e v ospredju ustavimo s pritiskom na <CTRL-C> (ne dela
nujno vedno).
* Proces v ospredju zamrznemo s pritiskom na <CTRL-Z> (tudi to de
deluje vedno).
* Zamrznjen proces po�ljemo v izvajanje v ozadje z ukazom bg <job> (s
tem postane opravilo).
* Opravilo prikli�emo iz ozadja z ukazom fg <job>. Brez dodatnega
argumenta ukaz fg prikli�e v ospredje zadnje opravilo, ki smo ga
poslali v ozadje.
* Opravilo prekinemo z ukazom kill <%opravilo>, pri �emer je
<opravilo> �tevilka posla: 1, 2, 3...
S temi ukazi lahko obenem formatirate disk, pospravljate kopico
datotek v arhiv, prevajate program in dekomprimirate drugo arhivsko
datoteko, pa imate �e vedno dostop do pozivnika. Pa poskusite kaj
takega v DOS! Poskusite �e v Windows (�e bodo pre�iveli), da vidite
razliko v hitrosti.
3.6. Poganjanje programov na drugih ra�unalnikih
Programe na drugem ra�unalniku, katerega popolno mre�no ime je
nekje.drugje.si, lahko poganjamo tako, da se nanj prijavimo s
programom telnet:
$ telnet nekje.drugje.si
Ko ste prijavljeni, preprosto po�enite program, ki ga �elite. Verjetno
je odve� povedati, da morate tudi na tem drugem ra�unalniku imeti
odprt uporabni�ki ra�un.
V okenskem okolju X11 lahko na drugem ra�unalniku celo poganjate
programe, pisane za to okolje, na svojem pa prikazujete rezultate. Naj
bo nekje.drugje.si oddaljeni ra�unalnik, moj.linux.si pa na� mlin�ek z
Linuxom. Postopek spodaj opisuje, kako z ra�unalnika moj.linux.si
po�enemo program, ki se nahaja na drugem ra�unalniku, nekje.drugje.si:
* Po�enemo X11 in v njih xterm ali ekvivalentni terminalski emulator.
Potem tipkamo:
$ xhost +nekje.drugje.si
$ telnet nekje.drugje.si
* Po prijavi na drug ra�unalnik vtipkamo:
remote:$ DISPLAY=moj.linux.si:0.0
remote:$ moj_program &
(Odvisno od uporabljane ukazne lupine na drugem ra�unalniku boste
morda namesto vrstice DISPLAY... morali natipkati setenv DISPLAY
moj.linux.si:0.0.)
Et voila! Zdaj se bo moj_program pognal na nekje.drugje.si in
uporabljal na� zaslon za prikaz. Ne posku�ajte pa tega prek modema --
prepo�asi gre, da bi bilo zares uporabno.
4. Imeniki
4.1. Imeniki: pripravljalni pojmi
Ogledali smo si �e razlike med datotekami pod DOS in pod Linuxom, zdaj
pa so na vrsti imeniki. Pod DOS je vrhnji imenik \, medtem ko je pod
Linuxom /. Podobno je tudi s podimeniki -- pod DOS so nivoji lo�eni z
obrnjeno po�evnico (\), pod Linuxom pa s po�evnico (/). Primera poti
do datotek v enem in drugem primeru:
DOS: C:\PAPERS\GEOLOGY\MID_EOC.TEX
Linux: /home/guido/papers/geology/middle_eocene.tex
Kot obi�ajno .. ozna�uje imenik nad trenutnim, . pa trenutni imenik.
Vsak uporabnik ima svoj doma�i imenik, ki mu ga ustvari upravnik
sistema; na mojem doma�em ra�unalniku je to na primer /home/guido.
Spomnite se, da vam sistem ne bo dovolil izvajati ukazov cd, rd, ali
md koderkoli bi si �eleli.
4.2. Imeniki in dovolilnice
Ne le datoteke, tudi imeniki imajo dovolilnice. Kar smo se v razdelku
``Lastni�tvo nad datotekami in dovolilnice'' nau�ili o lastniku,
skupini in ostalih uporabnikih, velja tudi za imenike. Pri imeniku rx
pomeni da lahko napravite cd v ta imenik, w pa pomeni, da lahko v njem
ustvarite novo datoteko, zbri�ete obstoje�o datoteko, �e njena
dovolilnica to dovoljuje, ali zbri�ete sam imenik.
Za zgled si oglejmo, kako prepre�imo, da bi uporabniki iz drugih
skupin vohljali po na�ih besedilih: /home/guido/text:
$ chmod o-rwx /home/guido/text
4.3. Imeniki: vzporedba ukazov
DIR: ls, find, du
CD: cd, pwd
MD: mkdir
RD: rmdir
DELTREE: rm -R
MOVE: mv
4.3.1. Primeri
DOS Linux
---------------------------------------------------------------------
C:\GUIDO>DIR $ ls
C:\GUIDO>DIR FILE.TXT $ ls file.txt
C:\GUIDO>DIR *.H *.C $ ls *.h *.c
C:\GUIDO>DIR/P $ ls | more
C:\GUIDO>DIR/A $ ls -l
C:\GUIDO>DIR *.TMP /S $ find / -name "*.tmp"
C:\GUIDO>CD $ pwd
ga ni - glejte opombe $ cd
enako $ cd ~
enako $ cd ~/temp
C:\GUIDO>CD \OTHER $ cd /other
C:\GUIDO>CD ..\TEMP\TRASH $ cd ../temp/trash
C:\GUIDO>MD NEWPROGS $ mkdir newprogs
C:\GUIDO>MOVE PROG .. $ mv prog ..
C:\GUIDO>MD \PROGS\TURBO $ mkdir /progs/turbo
C:\GUIDO>DELTREE TEMP\TRASH $ rm -R temp/trash
C:\GUIDO>RD NEWPROGS $ rmdir newprogs
C:\GUIDO>RD \PROGS\TURBO $ rmdir /progs/turbo
Opombe:
1. Pri uporabi rmdir mora biti imenik, ki ga �elimo zbrisati, prazen.
�e bi radi pobrisali imenik z vsemi podimeniki in datotekami v
njih, uporabite ukaz rm -R. Na lastno odgovornost.
2. Tilda (,~`) je bli�njica za ime va�ega doma�ega imenika. Ukaz cd
ali cd ~ vas prestavi naravnost v va� doma� imenik, kjerkoli �e
ste; ukaz cd ~/tmp vas prestavi v imenik tmp va�ega doma�ega
imenika.
3. Ukaz cd - prikli�e nazadnje izvedeni cd.
5. Disketniki, diski in podobno
Z enotami lahko v Linuxu delamo na dva na�ina: tako kot dela DOS, ali
pa tako, kot dela Unix. Izbira je va�a.
5.1. Delo z enotami po dosovsko
Ve�ina distribucij Linuxa vsebuje paket Mtools, zbirko ukazov, ki so
popolnoma enakovredni svojim dvojnikom iz DOS. Od njih se bolj ali
manj lo�ijo le po za�etnem ,m` v imenu; torej mformat, mdir, mdel, mmd
in tako dalje. Ukazi iz paketa podpirajo tudi dolga imena, dovolilnic
za datoteke in imenike pa ne. Paket ukrojite po svojih �eljah z
datoteko /etc/mtools.conf (vzorec je prilo�en zbirki), in z njim lahko
dostopate do particij z DOS in Windows, CD-ROM, ali enote ZIP.
Neformatirane diskete pa ne morete formatirati z ukazom mformat. Pred
njim morate kot root prej pognati fdformat:
# fdformat /dev/fd0H1440
Pazite: pri tem na�inu do datotek na disketah ne morete dostopati
enako kot do datotek na disku; ne morete na primer napraviti less
a:besedilo.txt. To je slabost opisanega na�ina dostopanja do enot.
5.2. Delo z enotami v duhu Unixa
Unix upravlja z enotami druga�e kot DOS ali Windows. Logi�nih enot ne
lo�uje z oznakami kot A: ali C:, ampak vse enote (diske, diskete, CD-
ROM, prek NFS tudi diske na drugih ra�unalnikih) vidimo kot del
enotnega datote�nega sistema. Operaciji, s katero dodamo enoto v
datote�ni sistem, pravimo ,,priklop`` (angl. mount). Ko enote ne
potrebujemo ve� (npr. ko �elimo disketo izvre�i iz disketnika), jo
moramo ,,odklopiti`` (angl. unmount).
Fizi�no formatiranje diska in ustvarjanje datote�nega sistema na njem
sta dve razli�ni stvari. Ukaz FORMAT A: v DOS napravi oboje, v Linuxu
pa sta ukaza lo�ena. Ukaz za formatiranje smo si �e ogledali malo
prej, datote�ni sistem na disketi pa napravimo takole:
# mkfs -t ext2 -c /dev/fd0H1440
Namesto ext2 lahko navedete tudi drugo vrsto datote�nega sistema, npr.
minix, vfat ali dos. Ko ste s tem kon�ali, disketo priklopite z
ukazom:
# mount -t ext2 /dev/fd0 /mnt
�e ste v prej�njem ukazu namesto ext2 uporabili kako drugo vrsto
datote�nega sistema, morate tudi zdaj navesti isto. Zdaj lahko
dostopate do datotek na disketi. Vse, kar ste doslej po�eli z A: ali
B: se zdaj po�ne z /mnt. Primeri:
DOS Linux
---------------------------------------------------------------------
C:\GUIDO>DIR A: $ ls /mnt
C:\GUIDO>COPY A:*.* $ cp /mnt/* .
C:\GUIDO>COPY *.ZIP A: $ cp *.zip /mnt
C:\GUIDO>EDIT A:FILE.TXT $ jstar /mnt/file.txt
C:\GUIDO>A: $ cd /mnt
A:\>_ /mnt/$ _
Ne pozabite, da morate po opravljenem delu obvezno odklopiti enoto:
# umount /mnt
Jasno je, da ukaza fdformat in mkfs uporabljate samo na neformatiranih
disketah, ne pa na tistih, ki ste jih �e uporabljali. �e bi radi
uporabljali disketno enoto B:, zamenjajte vse fd0H1440 in fd0 v
prej�njih zgledih s fd1H1440 oziroma fd1.
Odve� je verjetno tudi poudarjati, da vse, kar velja za disketnike,
velja tudi za ostale enote, kot so diski in CD-ROM. Takole priklopimo
slednjega:
# mount -t iso9660 /dev/cdrom /mnt
To je bil ,,uradni`` na�in za priklop disketnikov in drugih enot, zdaj
pa �e zvija�a, s katero si lahko delo malce olaj�ate. Nerodno je
namre�, da lahko priklaplja in odklaplja enote samo root; v�asih bi
bilo prav uporabno, �e bi vsaj diskete in CD-ROM lahko priklapljali
tudi ostali uporabniki.
* Kot root napravite naslednje (zgled predpostavlja, da je CD-ROM
priklju�en na /dev/hdb, torej kot druga enota na vodilu EIDE;
prilagodite va�i situaciji):
# mkdir /mnt/a: ; mkdir /mnt/a ; mkdir /mnt/cdrom
# chmod 777 /mnt/a* /mnt/cd*
# chmod 666 /dev/hdb ; chmod 666 /dev/fd*
* V datoteko /etc/fstab dodamo naslednje tri vrstice:
/dev/hdb /mnt/cdrom iso9660 ro,user,noauto 0 0
/dev/fd0 /mnt/a: msdos user,noauto 0 0
/dev/fd0 /mnt/a ext2 user,noauto 0 0
Disketo z datote�nim sistemom DOS, disketo z datote�nim sistemom ext2
ali CD-ROM lahko zdaj priklopimo enostavno z ukazi:
$ mount /mnt/a:
$ mount /mnt/a
$ mount /mnt/cdrom
Enote /mnt/a, /mnt/a:, in /mnt/cdrom lahko zdaj priklaplja in
odklaplja vsak uporabnik. Opozoriti pa vas moramo, da je prav to tudi
slabost s stali��a varnosti va�ega sistema.
Dva uporabna ukaza sta �e df, ki poda informacije o trenutno
priklopljenih enotah, ter du imenik, ki izpi�e porabo prostora za
podani imenik.
5.3. Varnostne kopije
Ve� paketov obstaja, s katerimi si lahko pomagate pri izdelavi
varnostnih kopij. Najosnovne�i ukaz, s katerim lahko kot root
napravite varnostno kopijo imenika na disketo (ali ve� disket, odvisno
od velikosti), pa je:
# tar -M -cvf /dev/fd0H1440 arhivirani_imenik/
Pazite, da imate ob tem formatirano disketo v disketniku, �e ve�
nadaljnih pa pripravljenih. Podatke lahko v celoti restavrirate tako,
da vtaknete prvo disketo v disketnik in natipkate:
# tar -M -xpvf /dev/fd0H1440
6. Kaj pa okna?
Ekvivalent okolju Windows je na Linuxu okensko okolje X Window System,
ali na kratko X11. Za razliko od Macintosha ali Windows prvo izhodi��e
pri zasnovi X11 ni bila enostavnost uporabe ali lep izgled, ampak le
nudenje grafi�nih mo�nosti za delovne postaje s sistemom Unix. Glavne
razlike med Windows in X11 so naslednje:
* Windows izgledajo bolj ali manj podobno �irom sveta, X11 pa ne: je
neprimerno bolj ukrojljiv. Izgled okolja X11 dolo�a klju�ni
element, imenovan ,,upravljalnik oken`` (angl. window manager). In
izbirate lahko med �iroko paleto slednjih: fvwm -- osnoven, a
prijeten in u�inkovit pri delu s pomnilnikom; fvwm2-95, s katerim
va� Linux izgleda kot Windows 95; Afterstep, ki mu da izgled okolja
NEXTstep, in tako naprej. Upravljalnika oken navadno po�enemo v
datoteki ~/.xinitrc.
* Upravljalnika oken lahko nastavimo tako, da se okna obna�ajo tako
kot v okolju Windows: z mi�ko kliknemo na okno in ga tako
prikli�emo na povr�je. Druga mo�nost pa je, da priplava na povr�je
avtomati�no, ko z mi�ko zapeljemo kazal�ek na okno. Tudi
postavljanje novih oken na zaslon gre lahko avtomati�no ali pa
interaktivno. Slednjega imate, �e se ob zagonu programa namesto
programa na zaslonu pojavi nekak�en okvir. Z mi�ko pripeljite okvir
na �eljeno mesto in pritisnite levi gumb.
* Ve�ino obna�anja upravljalnika oken lahko ukrojite po svoje s
spremembo te ali one nastavitvene datoteke. Preberite navodila za
upravljalnika oken, ki ga uporabljate; datoteka se lahko imenuje
.fvwmrc, .fvwm2rc95, .steprc in tako dalje. Vzor�no nastavitveno
datoteko navadno najdete v
/etc/X11/upravljalnik_oken/system.upravljalnik_oken.
* Programi za X11 so pisani tako, da uporabljajo posebne knji�nice
grafi�nih elementov (angl. ,,widget set``). Ker je slednjih ve�,
tudi programi med seboj izgledajo razli�no. Najosnovnej�i nabor
grafi�nih elementov je Athena, uporabljajo ga xdvi, xman ali xcalc.
Drugi uporabljajo Motif (npr. netscape), Tcl/Tk, XForms, Qt, Gtk
ali kaj �etrtega. Nekatere, ne pa vse od teh knji�nic ponujajo
pribli�no enak izgled in ob�utek kot Windows.
* Za ob�utek maloprej povedano �al ne velja vedno. Na primer, �e z
mi�ko pobarvate vrstico besedila in pritisnete <BACKSPACE>,
verjetno pri�akujete, da bo vrstica izginila, kajne? Res bo, �e
program uporablja knji�nice Motif, Qt, Gtk ali Tcl/Tk, ne pa tudi,
�e uporablja Atheno.
* Delovanje drsnikov in spreminjanje velikosti oken je tudi odvisno
od uporabljenega upravljalnika oken ter knji�nice grafi�nih
elementov. Namig: �e se drsnik ne obna�a tako, kot bi pri�akovali,
uporabite namesto levega srednji gumb na mi�ki (ali levega in
desnega hkrati, �e imate mi�ko s samo dvema gumboma).
* Programi nimajo nujno privzete ikone; lahko pa jih imajo mnogo. V
ve�ini upravljalnikov oken se poka�e menu, �e kliknete na ozadje
(,,korensko okno``, angl. root window). Odve� je govoriti, da se da
tudi menu ukrojiti po svoje. Izgled korenskega okna lahko
spremenite z ukazoma xsetroot ali xloadimage.
* V odlo�i��e (angl. clipboard) lahko odlagamo le besedilo, in �e to
se obna�a neobi�ajno. Tisti hip, ko ste pobarvali besedilo, je to
tudi �e v odlo�i��u; premaknite se kamorkoli �elite in pritisnite
srednji gumb na mi�ki, pa ga boste prenesli na nov kraj. Obstaja
tudi program xclipboard, ki vas oskrbi z ve� predal�ki za
odlaganje.
* ,,Povleci in spusti`` deluje samo v tistih programih za X11, ki to
podpirajo.
Na disku bi prihranili nekaj prostora, �e bi uporabljali programe, ki
si delijo isto knji�nico grafi�nih elementov. V praksi je to zaenkrat
te�ko izvedljivo.
Projekta K Desktop Environment (KDE) in Gnome sta si zastavila, da
napravita X11 v obna�anju enako koherentne kot Windows. Oba sta
zaenkrat �e v testni fazi, kar je videti, pa obljublja veliko. Prvega
najdete na <
http://www.kde.org/>, drugega na <
http://www.gnome.org/>.
7. Ukrojitev sistema
7.1. Sistemske inicializacijske datoteke
Dve pomembni datoteki pod DOS sta AUTOEXEC.BAT in CONFIG.SYS, ki se
prebereta ob zagonu in inicializirata sistem, nastavita nekaj
spremenljivk okolja (npr. PATH in FILES), in po mo�nosti za�eneta
kak�en program ali skripta. Pod Linuxom je inicializacijskih datotek
ve�. Nekatere od njih so tak�ne, da se jih raje ne dotikajte, �e ne
veste zelo dobro, kaj po�enjate. Tole je vseeno spisek
najpomembnej�ih:
DATOTEKE OPOMBE
/etc/inittab zaenkrat se ne dotikajte!
/etc/rc.d/* enako
�e je vse, kar potrebujete nastavitev $PATH ali kak�ne druge
spremenljivke okolja, �e bi radi zamenjali prijavno sporo�ilo ali ob
prijavi avtomati�no zagnali kak program, si oglejte naslednje
datoteke:
DATOTEKE OPOMBE
/etc/issue nastavi sporo�ilo pred prijavo
/etc/motd nastavi sporo�ilo takoj po prijavi
/etc/profile nastavi $PATH in druge spremenljivke
/etc/bashrc nastavi vzdevke, funkcije ipd.
/home/uporabnik/.bashrc nastavi uporabni�ke vzdevke in funkcije
/home/uporabnik/.bash_profile ali
/home/uporabnik/.profile nastavi uporabni�ko okolje, za�ene prog.
�e slednja datoteka obstaja (opazite, da je skrita datoteka), se bo
prebrala in tolma�ila po prijavi.
Za primer si oglejmo ta .bash_profile:
______________________________________________________________________
# To je komentar
echo Spremenljivke okolja:
printenv | less # podobno kot ukaz SET pod DOS
alias d='ls -l' # enostaven in razumljiv zgled, kaj so vzdevki
alias up='cd ..'
echo "Ponovimo, pot je "$PATH
echo "Dana�nji datum je `date`" # uporabimo izpis ukaza ,,date``
echo "Lep dan �elim, "$LOGNAME
# Sledi funkcija
ctgz() # Izpis vsebine arhivov .tar.gz
{
for file in $*
do
gzip -dc ${file} | tar tf -
done
}
# Konec .profile
______________________________________________________________________
Pravilno ste uganili, $PATH in $LOGNAME sta spremenljivki okolja. �e
ve� zanimivih je, preberite si priro�nik za less in bash.
7.2. Programske inicializacijske datoteke
Pod Linuxom si lahko takoreko� karkoli ukrojite po svojih potrebah.
Ve�ina programov ima eno ali tudi ve� inicializacijskih datotek, s
katerimi lahko eksperimentirate. Navadno se inicializacijski datoteki
za program moj_program pravi kar .moj_programrc in po�iva v doma�em
imeniku. Prve, ki bodo verjetno pri�le na vrsto za spreminjanje, so:
* .inputrc: uporablja jo ukazna lupina bash za dolo�anje pomena tipk
* .xinitrc: prebere jo startx pri zagonu X Window System
* .fvwmrc: uporablja jo upravljalnik oken fvwm
* .joerc: uporablja jo urejevalnik joe
* .jedrc: uporablja jo urejevalnik jed
* .pinerc: uporablja jo program pine za delo z elektronsko po�to
* .Xdefault: uporabljajo jo mnogi programi za X11
Za vse na�tete in vse ostale, na katere boste naleteli: preberite
priro�nik. Za konec mi dovolite, da vam priporo�im branje spisa
Configuration HOWTO. Najdete ga na
<
http://metalab.unc.edu/mdw/HOWTO/Config-HOWTO.html>.
8. Kan�ek programiranja
8.1. Skripte: datoteke .BAT na steroidih
�e ste, tako kot pisec, uporabljali datoteke .BAT za to, da ste dolge
ukazne vrstice nadomestili z bli�njicami, ste medtem verjetno �e
ugotovili, da gre na Linuxu to z vzdevki v datoteki .profile. �e pa so
bile va�e datoteke .BAT bolj zapletene, boste gotovo navdu�eni nad
skriptnim jezikom, ki ga ponuja ukazna lupina. Vsaj tako mo�an je kot
QBasic, �e ne bolj. Pozna spremenljivke, strukture kot while, for,
case, if..then..else, in veliko drugih dobrot; lahko ga imamo za dobro
alternativo ,,pravim`` programskim jezikom.
Skripta -- ekvivalent datoteki .BAT v DOS -- je enostavna tekstovna
datoteka z ukazi, ki jo lahko napi�emo s katerimkoli urejevalnikom,
shranimo, in napravimo izvedljivo z ukazom chmod +x <moja_skripta>.
Po�enemo ga enostavno tako, da vtipkamo njegovo ime.
Majhno opozorilo. S sistemskim urejevalnikom vi ima ve�ina novih
uporabnikov precej�nje te�ave. Tukaj ne bomo razlagali, kako se ga
uporablja, ker ga pisec tega spisa ne mara. Zadovoljiti se boste
morali z najnujnej�im:
* Novo besedilo vnesemo tako, da pritisnemo tipko ,i` in za�nemo z
vna�anjem
* Znak pobri�emo tako, da pritisnemo <ESC>, zatem pa ,x`
* Urejevalnik zapustimo, ne da bi shranili spremembe, s pritiskom na
tipko <ESC>, zatem pa vtipkamo :q!
* Shranimo in kon�amo s pritiskom na <ESC>, zatem vtipkamo :wq.
Dober urejevalnik za za�etnike je joe. �e ga pokli�emo z imenom jstar,
se obna�a enako kot urejevalnik v DOS. jed v na�inu WordStar ali IDE
je �e bolj�i. O tem, kje najdete enega in drugega, se pou�ite v
razdelku ``Kje najdemo programe''.
Pisanje skript v bash je tako obse�na tema, da bi sama zahtevala celo
knjigo. Tu se ne bomo ve� spu��ali v globine te teme, ampak bomo
navrgli samo �e en primer skripte, iz katerega se lahko nau�ite nekaj
osnovnih pravil:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# zgled.sh
# To je komentar
# Ne spreminjajte prve vrstice!
echo "Sistem: `uname -a`" # uporabimo izpis zunanjega ukaza uname
echo "Tej skripti je ime $0" # vgrajene spremenljivke
echo "Podali ste $# parametrov; ti so: "$*
echo "Prvi parameter je: "$1
echo -n "Va�e ime? " ; read ime
echo Opazite razliko: "hi $ime" # dvojni narekovaji
echo Opazite razliko: 'hi $ime' # enojni narekovaji
DIRS=0 ; FILES=0
for file in `ls .` ; do
if [ -d ${file} ] ; then # imenik?
DIRS=`expr $DIRS + 1` # DIRS = DIRS + 1
elif [ -f ${file} ] ; then
FILES=`expr $FILES + 1`
fi
case ${file} in
*.gif|*jpg) echo "${file}: slika" ;;
*.txt|*.tex) echo "${file}: besedilo" ;;
*.c|*.f|*.for) echo "${file}: izvorna koda programa" ;;
*) echo "${file}: druga datoteka" ;;
esac
done
echo "Imenikov je ${DIRS}, datotek pa ${FILES}"
ls | grep "ZxY--!!!WKW"
if [ $? != 0 ] ; then # izhodna koda zadnjega ukaza
echo "ZxY--!!!WKW not found"
fi
echo "dovolj... 'man bash' vam bo postregel z dodatnimi informacijami."
______________________________________________________________________
8.2. C za vas
Na Unixih je sistemski jezik C, najsi vam je v�e� ali ne. Na voljo pa
je tudi kopica drugih jezikov: Java, Fortran, Pascal, Lisp, Perl,
Awk...
Ker verjamemo, da C �e znate, bomo tu le navedli nekaj napotkov za
tiste, ki vas je razvadil Turbo C++ ali kaj sorodnega. Prevajalnik za
C na Linuxu se imenuje gcc in ne vklju�uje lepot, kot jih njegovi
dvojniki v DOS: ne vsebuje integriranega okolja za delo, interaktivne
pomo�i, integriranega razhro��evalnika in podobnega. Je res samo
surovi prevajalnik, ki ga po�enemo iz ukazne vrstice (kot prevajalnik
pa je resda zelo mo�an in u�inkovit). Obi�ajni program�ek hello.c
prevedemo z ukazom:
$ gcc hello.c
To bo proizvedlo izvodljiv program z imenom a.out. �e �elimo izvodljiv
program poimenovati kako druga�e, lahko to navedemo v ukazni vrstici,
npr.:
$ gcc -o hola hello.c
�e bi radi v izvodljiv program povezali �e knji�nico, dodamo izbiro
-l<ime_knji�nice>. Takole na primer pove�emo program s standardno
matemati�no knji�nico:
$ gcc -o matemprog matemprog.c -lm
(Izbira -l<nekaj> pove prevajalniku gcc, naj v izvodljiv program
pove�e �e knji�nico /usr/lib/lib<nekaj>.a; tako -lm iz prej�njega
zgleda pove�e knji�nico /usr/lib/libm.a).
To je takoreko� vse, kar boste potrebovali za prevajanje kratkih
program�kov. Kadar pa pi�ete dolg program, katerega izvorna koda je
razbita v ve� manj�ih datotek, si boste precej olaj�ali delo s
programom make. Recimo, da pi�ete raz�lenjevalnik izrazov. Izvorna
koda se imenuje parser.c in kli�e deklaracije iz glav parser.h in
xy.h. Funkcije, definirane v parser.c pa �elite uporabiti v drugem
programu, recimo calc.c, ki prav tako prebere glavo parser.h. Kak�na
zme�njava! Kaj morate torej napraviti, da prevedete calc.c?
Kar morate napraviti, je napisati takoimenovani makefile, ki vodi
evidenco o odvisnostih med izvornimi ter prevedenimi datotekami. V
na�em primeru bi bila tak�na:
______________________________________________________________________
# makefile za prevajanje calc.c
# Vnesite <TAB> kjer je ozna�eno
calc: calc.o parser.o
<TAB>gcc -o calc calc.o parser.o -lm
# Program calc je odvisen od dveh prevedenih datotek: calc.o in parser.o
calc.o: calc.c parser.h
<TAB>gcc -c calc.c
# calc.o je odvisen od izvorne datoteke calc.c in glave parser.h
parser.o: parser.c parser.h xy.h
<TAB>gcc -c parser.c
# parser.o je odvisen od izvorne datoteke parser.c in dveh glav
# To je vse.
______________________________________________________________________
Shranite to datoteko pod imenom Makefile. Zdaj preprosto napi�ete
make, ki bo prevedel cel paket. Alternativno jo lahko shranite tudi
pod druga�nim imenom, denimo calc.mak, le da boste to ime zdaj morali
navesti kot parameter: make -f calc.mak. Ve� o tem se boste nau�ili ob
branju priro�nika. Tudi funkcije iz standardne knji�nice imajo svoje
strani v priro�niku, in sicer v tretjem poglavju. Zgled ka�e, kako do
navodil za funkcijo printf:
$ man 3 printf
Napake v programih lahko odpravljate z razhro��evalnikom gdb. Ukaz
info gdb vas bo pou�il o podrobnostih.
Programerju je na voljo zelo veliko �tevilo razli�nih knji�nic. Med
prvimi, ki se jih boste morda ogledali, sta ncurses, ki podpira delo z
znakovnim zaslonom, ter svgalib za delo v grafi�nem na�inu. �e ste
dovolj pogumni, da se boste lotili programiranja za X11, obstajo �e
omenjene knji�nice XForms, Qt, Gtk in mnoge druge, ki pisanje
programov za X11 znatno olaj�ajo. Oglejte si na primer �e
<
http://www.xnet.com/~blatura/linapp6.html>.
Mnogi urejevalniki se tudi lahko obna�ajo kot integrirano okolje.
emacs in jed, na primer, podpirata barvanje sintakse, zamikanje
programske kode in podobno. Alternativa pa je paket rhide, ki ga lahko
snamete z <
ftp://metalab.unc.edu:/pub/Linux/devel/debuggers/>. Je
kopija Borlandovega integriranega okolja, in precej verjetno je, da
vam bo v�e�.
9. Preostali 1%
Pravzaprav ve� kot le 1%...
9.1. Arhiviranje datotek: tar in gzip
Programa tar in gzip sta standardno uporabljana programa za
arhiviranje in stiskanje datotek na Unixu. Prvi slu�i za izdelavo
arhivov -- podobno kot PKZIP na DOS, le da arhiva ne stisne. Nov arhiv
ustvarimo takole:
$ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]
Iz arhiva izlu��imo posamezno datoteko ali ve� datotek:
$ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]
Vsebino arhiva izpi�emo z ukazom:
$ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less
Arhiv (ali kakr�nokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma
compress ali gzip. Drugi je novej�i in precej bolj u�inkovit pri
stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.
$ compress <datoteka>
$ gzip <datoteka>
Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z (compress)
ali .gz (gzip). Nobeden od njiju ni arhivski program in stisneta le po
eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke razpnemo z obratnima
ukazoma:
$ compress -d <datoteka.Z>
$ gzip -d <datoteka.gz>
Ve� o enem in drugem preberite v priro�niku.
Obstajajo tudi programi unarj, zip in unzip. Slednja sta povsem
zdru�ljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono .tar.gz
ali .tgz so v svetu Unixa enako pogoste kot datoteke .ZIP v svetu DOS.
Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s programom tar, zatem
pa �e stisnjene s programom gzip. Vsebino stisnjene arhivske datoteke
si ogledamo tako, da progranu tar dodatno podamo �e izbiro -z:
$ tar -ztf <datoteka.tar.gz> | less
9.2. Name��anje dodatnih programov
Najprej: name��anje dodatnih programov je delo sistemskega skrbnika.
Ve�ina programskih paketov za Linux se razpe�uje kot arhiv .tar.gz.
Arhiv navadno vsebuje podimenik z imenom programskega paketa, ta pa
vsebuje vse datoteke in eventuelne podimenike. Dodatne programe
navadno name��amo v imenik /usr/local. Arhiv razpakiramo z ukazom:
# tar -zxf <arhiv.tar.gz>
Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali INSTALL.
Dostikrat je programski paket na voljo le kot izvorna koda, kar
pomeni, da ga morate najprej prevesti. Dostikrat gre to enostavno z
zaporedjem ukazom ./configure, make in make install. Seveda
potrebujete prevajalnik gcc ali g++.
Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika /; tak�ni
arhivi so recimo Slackware (.tgz). Spet tretji ne vsebujejo
podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v trenutnem imeniku.
Vedno je pametno prej z izbiro -t izpisati vsebino arhiva, preden ga z
izbiro -x v resnici razpakiramo.
Paketi za distribucije Debian, Red Hat in Caldera uporabljajo lasten
arhivski format; prva .deb, drugi dve .rpm. Posebno drug format je
precej raz�irjen; tak�ne pakete namestimo enostavno z ukazom:
# rpm -i paket.rpm
9.3. Nasveti brez katerih ne gre
Avtomati�na dopolnitev ukazov: pritisk na tipko <TAB> pri tipkanju v
ukazni lupini avtomati�no dopolni vrstico. Na primer, �e prevajate
program, gcc precej_dolgo_ime_datoteke.c, je dovolj, �e natipkate
za�etek imena in pritisnete <TAB>: gcc prec<TAB> (za�etek mora biti
dovolj dolg, da enoli�no dolo�a datoteko; v nasprotnem primeru bo
ukazna lupina prikazala vse datoteke, ki ustrezajo pogoju).
Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat
zgodi, da je tisto zanimivo ravnokar izginilo na vrhu zaslona. Nekaj
zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafi�ne kartice) je
kljub vsemu �e shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki
<SHIFT>+<PAGE UP>.
Vrnitev zaslona v normalno stanje: �e ste na zaslon s programoma more
ali cat izpisali kak�no �udno, recimo binarno, datoteko, je zaslon
lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na slepo natipkati reset
ali pa naslednji niz znakov: echo CTRL-V ESC c RETURN.
Odre�i in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite in
povlecite mi�ko, da ozna�ite (pobarvate) besedilo, potem kazal�ek
prestavite na �eljeno mesto in pritisnite srednji gumb na mi�ki (ali
levega in desnega hkrati, �e imate mi� z dvema gumboma). Obstaja tudi
odlagali��e xclipboard (kamor lahko odlagamo samo besedilo); naj vas
pri njem ne zmede zelo dolg odzivni �as.
Mi�ka in znakovni zaslon: �e ste namestili paket gpm, gonilnik za
mi�ko za znakovni zaslon, lahko z klikom in potegom ozna�ite besedilo,
s klikom na desni gumb pa ga prenesete na nov kraj. Deluje tudi prek
ve� virtualnih konzol.
Sporo�ila jedra operacijskega sistema: v datoteko /var/adm/messages
(ali /var/log/messages) se zapisujejo sporo�ila jedra, vklju�no z
izpisom ob zagonu. Tudi ukaz dmesg je uporaben.
9.4. Kje najdemo programe
�e vas skrbi, kje boste na�li nadomestila za svoje stare programe z
DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na enega od glavnih
arhivov programja za Linux: <
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux>,
<
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux>, ali <
ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux>
(vsi so zrcaljeni �irom sveta, tako da poi��ite najbli�je zrcalo).
Drug imeniten kraj je stran ,,Linux Applications and Utilities Page``
na <
http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml>.
9.5. Sladkor�ki
Na Linuxu lahko po�enjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno,
te�ko ali pa sploh nemogo�e izvesti pod DOS/Windows. Tole je kratek
seznam; le toliko, da dobite okus:
* Ukaz at omogo�a izvajanje ukazov ob dolo�enem �asu
* awk je preprost, a mo�an jezik za delo s podatkovnimi datotekami
(in ne samo z njimi). �e je podatki.dat tabela s podatki, lahko z
naslednjim enovrsti�nim program�kom izpi�ete prvo in �etrto polje
vseh zapisov, ki v drugem polju vsebujejo niz ,,abc``:
$ awk '$2 ~ "abc" {print $1, "\t", $4}' podatki.dat
* Ukaz cron je uporaben za izvajanje periodi�nih opravil (ob danem
dnevu in/ali uri). Glejte man 5 crontab za podrobnosti.
* Ukaz file <datoteka> poskusi uganiti zvrst datoteke (besedilo,
program, arhiv ipd.).
* Ukaz find (glejte tudi razdelek ``Imeniki: vzporedba ukazov'') je
eden najmo�nej�ih in najuporabnej�ih. Uporablja se za iskanje
datotek, ki zado��ajo navedenim pogojem, obenem pa lahko na njih
tudi delujemo. Splo�na skladnja ukaza je:
$ find <imenik> <izraz>
kjer <izraz> vklju�uje pogoje iskanja ter delovanje na najdene
datoteke. Primeri:
$ find . -type l -exec ls -l {} \;
poi��e vse datoteke, ki so simboli�ne povezave, in izpi�e, kam ka�ejo.
$ find / -name "*.old" -ok rm {} \;
poi��e vse datoteke s pripono .old in jih pobri�e, pri vsaki pa vpra�a
za potrditev.
$ find . -perm +111
poi��e vse izvodljive datoteke.
$ find . -user root
poi��e vse datoteke, katerih lastnik je root. Mo�nosti je �e veliko,
glejte priro�nik.
* Ukaz grep poi��e regularne izraze (seveda tudi enostavne nize) v
datotekah. Spodnji primer prei��e vse datoteke s pripono .tex v
trenutnem imeniku in izpi�e tiste, v katerih nastopa niz
,,geolo�k*``: geolo�ka, geolo�kega, geolo�kim...
$ grep -l "geolo�k*" *.tex
* Regularni izraz so navidez zapleten, vendar hudirjevo mo�an na�in
za iskanje po besedilih. Naslednji regularni izraz, ^a[^a-
m]X{4,}txt$ poi��e vse vrstice, ki zado��ajo naslednjim pogojem:
za�nejo se z ,a`, temu sledi katerikoli znak razen �rk z intervala
a-m, temu sledijo �tiri ali ve� �rk X, in se kon�ajo s ,,txt``.
Regularne izraze poznajo vsi spodobni urejevalniki, less, in mnogi
drugi programi. man grep vam lahko slu�i kot uvod v regularne
izraze.
* Ukaz script <dnevnik> pi�e dnevni�ko datoteko komunikacije
uporabnik-ra�unalnik v navedeno datoteko, dokler ne vtipkamo ukaza
exit. Uporabno pri odkrivanju napak.
* Ukaz sudo selektivno dovoljuje uporabnikom nekatera opravila, ki so
sicer dovoljena samo sistemskemu skrbniku, npr. formatiranje in
priklapljanje diskov. Preberite priro�nik za dodatne informacije.
* Ukaz uname -a izpi�e osnovne informacije o sistemu.
* Naslednji ukazi tudi lahko kdaj pridejo prav: bc, cal, chsh, cmp,
cut, fmt, head, hexdump, nl, passwd, printf, sort, split, strings,
tac, tail, tee, touch, uniq, w, wall, wc, whereis, write, xargs,
znew. Preberite ustrezne strani priro�nika.
9.6. Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo
Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico razli�nih pripon.
�e izpustimo nekatere bolj eksoti�ne (datoteke s pisavami in podobno),
naslednja tabela podaja, kaj je kaj.
* 1 ... 8: sestavki referen�nega priro�nika (angl. man pages).
Uporablja jih program man.
* arj: arhivi, napravljeni s programom arj.
* dvi: izhodna datoteka, ki jo izdela TeX (glejte spodaj). Prika�ete
jo s programom xdvi, s programom dvips pa jo lahko odtisnete ali pa
predelate v format PostScript (pripona .ps).
* gz: stisnjena datoteka; razpnemo jo z ukazom gzip -d.
* info: hipertekstna datoteka informacijskega sistema GNU texinfo.
Prika�ete jo s programom info.
* lsm: datoteka Linux Software Map. Navadna besedilna datoteka z
opisom programskega paketa.
* ps: datoteka v formatu PostScript. Prika�emo ali odtisnemo jo s
paketom GhostScript (ukaz gs) in, neobvezno, ghostview ali gv.
* rpm: paket Red Hat. Namestite ga z namestitvenim programom rpm.
* taz, tar.Z: arhivska datoteka izdelana s programom tar in stisnjena
s programom compress.
* tgz, tar.gz: arhivska datoteka izdelana s programom tar in
stisnjena s programom gzip.
* tex: izvorna datoteka za stavni sistem TeX. Namestite paket tex, ki
je na voljo v mnogih distribucijah. Paket je precej obse�en. Nekaj
�asa je kro�ila okrog distribucija NTeX s pokvarjenimi pisavami,
pazite nanjo.
* texi: izvorna datoteka za dokumentacijski sistem GNU texinfo, iz
katere lahko pridelamo datoteko .tex in interaktivno hipertekstno
datoteko .info. Potrebujete paket texinfo.
* xbm, xpm, xwd: bitne slike. Prikazujete in popravljate jih lahko s
programom xpaint.
* Z: datoteka, stisnjena s programom compress.
9.7. Pretvorba datotek
Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux
pazite na dejstvo, da sistema zaklju�ujeta vrstice na razli�en na�in.
V DOS se vsaka vrstica zaklju�i z dvema znakoma, CR/LF (Carriage
Return/Line Feed; pomik na za�etek vrstice, skok v novo vrstico), pod
Linuxom pa samo z LF. Datoteke z DOS zato na Linuxu izgledajo
okrancljane z znaki ^M na koncu vsake vrstice; obratno pa datoteke z
Linuxa DOS razume kot eno samo kilometrsko vrstico. Orodja kot so
dos2unix in unix2dos prevajajo iz enega formata v drugega.
Za zapis na�ih znakov se uporablja kar nekaj razli�nik kodnih
razporedov. Pod DOS se najve� uporablja CP852 ali stari sedembitni
standard JUS I.B1.002, pod Windows CP1250, na Linuxu pa ISO 8859-2
(Latin 2). Med razli�nimi kodnimi nabori lahko pretvarjate z orodjem
recode.
Pretvorba iz formatov Word ali WordPerfect v navadno besedilo je
malenkost zahtevnej�a, je pa mo�na. Potrebujete eno od orodij, ki jih
najdete na primer na <
ftp://ftp.tex.ac.uk>. Poskusite s paketom
word2x iz imenika /pub/tex/tools/', ali pa katerega od paketov iz
imenika /pub/tex/support/.
10. Konec, zaenkrat
�estitamo! Zdaj imate �e nekaj pojma o Unixu in lahko za�nete z delom.
Zavedajte pa se, da je va�e poznavanje sistema zaenkrat �e vedno
omejeno, in da potrebujete ve� prakse, preden se boste v Linuxu
po�utili kot doma. �e pa je va� namen le, da se nau�ite katerega od
uporabni�kih programov, s katerimi boste delali, pa je tukaj zapisano
za najosnovnej�e poznavanje sistema �e �isto dovolj.
Prepri�an sem, da boste u�ivali ob Linuxu in se nau�ili vse ve� in ve�
o njem -- tako kot vsi. Stavim tudi, da se ne boste nikoli ve� vrnili
nazaj na DOS in Windows. Nazadnje upam, da je zapisano jasno povedano,
in da je bilo v pomo� vsem trem ali �tirim bralcem, ki so se prebili
do tod.
10.1. Copyright
�e ni druga�e povedano, so spisi Linux HOWTO pravno za��iteni s strani
svojih avtorjev. Spisi Linux HOWTO se smejo razmno�evati in raz�irjati
v delu ali v celoti, v tiskani ali elektronski obliki, pod pogojem, da
je to sporo�ilo v vseh kopijah ohranjeno v nespremenjeni obliki.
Redistribuiranje s pridobitnimi nameni je dovoljeno in vzpodbujano,
vendar pa avtor �eli biti obve��en o tak�nih distribucijah.
Vsi prevodi, izpeljana dela ali zbirke, ki vklju�ujejo katerikoli spis
Linux HOWTO se morajo raz�irjati pod enakimi pogoji. Iz spisov HOWTO
tako ne morete izvesti izpeljanega dela in ga raz�irjati pod pogoji,
ki so bolj omejujo�i od navedenih. Izjemo pod dolo�enimi pogoji lahko
dovoli urednik projekta Linux HOWTO; naslov je naveden ni�je v
besedilu.
Na kratko, pomagati ho�emo, da se ta informacija raz�iri skozi �imve�
kanalov, vendar pa se ne odrekamo svojim avtorskim pravicam, in �elimo
biti obve��eni o na�rtih za raz�irjanje spisov HOWTO.
�e imate vpra�anja, prosim stopite v stik s Timom Bynumom, urednikom
spisov Linux HOWTO. Prek e-po�te je dosegljiv na naslovu
[email protected].
10.2. Pravni poduk
``From DOS to Linux HOWTO'' je napisal Guido Gonzato,
[email protected]. Prevod v sloven��ino z nekaj priredbami je
delo Primo�a Peterlina,
[email protected]. Pisec se
zahvaljuje Mattu Welshu, avtorju ``Linux Installation and Getting
Started'', Ianu Jacksonu, avtorju ``Linux frequently asked questions
with answers'', Giuseppu Zanettiju, avtorju italijanske knjige
``Linux'', vsem, ki so mi po elektronski po�ti poslali predloge,
posebej pa Linusu Torvaldsu in skupini GNU, ki so nam dali Linux.
Ta spis je ponujen tak�en, kot je. Veliko napora je bilo vlo�enega v
to, da bi bila zapisana informacija �im to�nej�a, vendar pa jo
uporabljate izklju�no na lastno odgovornost. Ne pisec in ne prevajalec
ne odgovarjata za kakr�nokoli �kodo, ki bi morebiti sledila iz uporabe
tega dela.
Odziv -- pro�nje, predlogi, opljuvanja in podobno -- je vedno
dobrodo�el.
U�ivajte Linux in �ivljenje,
Guido =8-)
