Dostop do Linuxa

Dostop do Linuxa
Michael De La Rue, <[email protected]>
v2.11, 28. marec 1997

To je slovenski prevod spisa Linux Access HOWTO, ki pokriva uporabo
prilagoditvene tehnologije z Linuxom. Posebej se ukvarja z uporabo
prilagoditvene tehnologije za dostop do Linuxa tistim, ki ga sicer ne
bi mogli uporabljati. Pokriva tudi podro�ja, kjer se lahko uporablja
Linux z bolj splo�nimi re�itvami prilagojene tehnologije.
______________________________________________________________________

Kazalo

1. Uvod

1.1 Politika raz�irjanja

2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi

2.1 Splo�na primerjava
2.2 Dostopnost prilagoditvene tehnologije
2.3 Inherentna uporabnost

3. Osebe s prizadetim vidom

3.1 Gledanje zaslona s slabim vidom
3.1.1 SVGATextMode
3.1.2 X Window System
3.1.2.1 Razli�na lo�ljivost zaslona
3.1.2.2 Pove�ava zaslona
3.1.2.3 Sprememba zaslonske pisave
3.1.2.4 Kri�ni kazalci itd.
3.1.3 Avdio
3.1.4 Izdelava velikega tiska
3.1.4.1 LaTeX / TeX
3.1.5 Izhod velikega besedila
3.2 Pripomo�ki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda
3.2.1 Brailleovi terminali
3.2.2 Sinteza govora
3.2.3 Obdelava izhoda konzole
3.2.4 Opti�no prepoznavanje znakov
3.3 Za�etek u�enja Linuxa
3.4 Brailleova vrstica

4. Slu�ne te�ave

4.1 Vidni zvonci

5. Fizi�ne te�ave

5.1 Nezmo�nost uporabe mi�ke/kazalca
5.1.1 Nezmo�nost uporabe tipkovnice
5.1.1.1 Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)
5.1.2 Nadzor fizi�ne strojne opreme iz Linuxa
5.2 Prepoznava govora
5.3 Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju
5.3.1 X Window System
5.3.2 Znebite se samodejnega ponavljanja
5.3.3 Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk
5.3.4 Lepljive tipke

6. Splo�ni programerski problemi

6.1 Poskusite olaj�ati uporabo razli�nih vmesnikov
6.2 Napravite programje konfigurabilno
6.3 Preizkusite programje na uporabnikih
6.4 Napravite izhod razlo�ljiv
6.5 Licence

7. Druge informacije

7.1 Dokumentacija za Linux
7.1.1 Informativni letak o Linuxu
7.1.2 Linux Meta FAQ
7.1.3 Zemljevid programja za Linux
7.1.4 Spisi HOWTO za Linux
7.1.5 Linux FAQ
7.2 Po�tni spiski
7.2.1 The Linux Access List
7.2.2 The Linux Blind List
7.3 Viri na svetovnem spletu
7.4 Dobavitelji
7.5 Proizvajalci
7.5.1 Alphavision
7.5.1.1 Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu
7.5.2 Blazie Engineering
7.5.2.1 Izdelki Blazie za AT
7.5.3 Digital Equipment Corporation
7.5.3.1 Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom
7.5.4 Kommunikations-Technik Stolper GmbH
7.5.4.1 Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom

8. Programski paketi

8.1 Emacspeak
8.2 BRLTTY
8.3 Screen
8.4 Rsynth
8.5 xocr
8.6 xzoom
8.7 NFBtrans
8.7.1 Prevajanje NFBtrans za Linux
8.8 UnWindows
8.8.1 dynamag
8.8.2 coloreyes
8.8.3 border
8.8.4 un-twm

9. Strojna oprema

9.1 Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona
9.1.1 Braillex
9.1.2 Brailloterm
9.1.3 Popravek jedra za Braillex in Brailloterm
9.2 Programsko gnani Brailleovi terminali
9.2.1 Tieman B.V.
9.2.1.1 CombiBraille
9.2.2 Alva B.V.
9.2.3 Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.
9.2.3.1 Powerbraille
9.2.3.2 Navigator
9.2.4 Braille Lite
9.3 Sintetizatorji govora
9.3.1 DECTalk Express
9.3.2 Accent SA
9.3.3 SPO256-AL2 Speak & �ip Spell

10. Priznanja

______________________________________________________________________

1. Uvod

Ta spis �eli slu�iti kot uvod v tehnologije, ki omogo�ajo uporabo
Linuxa ljudem, ki bi sicer zaradi dolo�enih nezmo�nosti imeli te�ave z
njegovo uporabo. Z drugimi besedami, ciljne skupine teh tehnologij so
slepe, slabovidne, gluhe in fizi�no prizadete osebe. Ob odkritju nove
tehnologije ali novih podatkov, bodo ti dodani.

Tukaj�nji podatki niso le za te ljudi (�eprav je to njihov poglavitni
cilj), pa� pa tudi zato, da omogo�ijo razvijalcem Linuxa, da se zavejo
problemov, ki so vpleteni v te zadeve. Trenutno je br�kone najve�ji
problem, da se zelo malo razvijalcev Linuxa zaveda problemov in
razli�nih preprostih poti za olaj�anje �ivljenja implementatorjem teh
sistemov. To se je vendarle znatno spremenilo od prve izdaje tega
spisa, in vsaj v majhni meri zaradi tega spisa, a tudi v veliki meri
zaradi dela nekaterih predanih razvijalcev, veliko od njih jih je
omenjenih v razdelku ,,Priznanja``.

Prosim, po�ljite vse pripombe ali dodatne informacije ali ponudbe za
pomo� na <[email protected]>. V prihodnosti bo morda ta naslov
postal elektronski spisek, ali bo avtomatsko izro�en prihodnjemu
vzdr�evalcu tega spisa HOWTO, zato ga, prosim, ne uporabljajte za
osebno po�to.

Nimam �asa spremljati razvoj na vseh podro�jih. Verjetno tudi ne bom
prebral po�te, dokler ne bom imel �asa osve�iti ta spis. Vseeno va�o
po�to sprejemam s hvale�nostjo. �e boste po�to poslali na blind-list
ali access-list, jo bom slej ko prej prebral in vstavil uporabne
podatke v spis. Sicer, prosim, po�ljite izvod �esarkoli zanimivega na
zgornji e-po�tni naslov.

Obi�ajno po�to lahko po�ljete na naslov:

Linux Access HOWTO
23 Kingsborough Gardens
Glasgow G12 9NH
Scotland
U.K.

Po�asi bo po svetu pripotovala do mene. E-po�ta bo hitrej�a za nekaj
tednov.

Z mano osebno lahko stopite v stik na naslovu <[email protected]>. Ker
uporabljam filtriranje po�te za vso po�to, ki jo dobim, prosim,
uporabite drugi naslov, razen za osebno po�to. Tako boste
najverjetneje dosegli ustrezen odziv.

1.1. Politika raz�irjanja

Spis ACCESS-HOWTO je pravno za��itil (C) 1996 Michael De La Rue.

Spis ACCESS-HOWTO lahko raz�irjate, po va�i izbiri, pod pogoji licence
GNU Public License razli�ice 2 ali poznej�e, ali po standardnih
pogojih Linuxovega dokumentacijskega projekta. Ti licenci bi morali
biti dostopni s tam, kjer ste dobili ta dokument. Ker pogoji LDP ne
dopu��ajo sprememb (razen prevodov), se za spremenjene razli�ice
predpostavlja raz�irjanje pod GPL.

8. oktobra 1998 je Roman Maurer <[email protected]> ta spis
prevedel v sloven��ino. Za slovenski prevod veljajo enaki pogoji
raz�irjanja, kot za original.

2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi

2.1. Splo�na primerjava

Najbolj�e mesto, da poizveste o tem, je v spisih, kot so ,,Linux Info
Sheet``, ,,Linux Meta FAQ`` in ,,Linux FAQ`` (glejte podrazdelek
,,Dokumentacija za Linux``). Glavni razlogi, zaradi katerih bi
oseba s prizadetim vidom uporabljala Linux, vklju�ujejo njegovo
vgrajeno omre�enost, ki daje poln dostop do Interneta. V splo�nem
uporabnike privla�i vklju�eno popolno razvojno okolje. Za razliko od
drugih sodobnih okolij z grafi�nim uporabni�kim vmesnikom (GUI), je
grafi�ni vmesnik za Linux (X Windows) jasno lo�en od spodaj teko�ega
okolja, in obstaja popoln nabor sodobnih programov, kot so spletni
brskalniki in programje za faksiranje, ki delujejo neposredno v ne-
grafi�nem okolju. To omogo�a alternativne poti dostopa do
funkcionalnosti sistema; Emacspeak je dober primer.

Za druge uporabnike je primerjava verjetno manj ugodna in manj jasna.
Ljudje z zelo specifi�nimi in kompleksnimi potrebami bodo ugotovili,
da vklju�en popoln razvojni sistem omogo�a primerno prirejene re�itve.
Vendar ve�ina programja, ki obstaja na drugih sistemih, �ele za�enja
postajati dostopna. Razvoj pa le poteka skoraj v vseh smereh.

2.2. Dostopnost prilagoditvene tehnologije

Skoraj ni�esar ni komercialno dostopnega, kar bi bilo specifi�no
Linuxu. Obstaja omembe vredna koli�ina prostega programja, ki bo v
pomo� pri prilagoditvi, na primer, prosti sintetizator govora in
nekatero prosto programje za kontrolo zvokov. Obstaja tudi veliko
�tevilo prostih paketov, ki poskrbijo za dobro podporo za dolo�ene
terminale za Brailleovo pisavo, na primer.

2.3. Inherentna uporabnost

Linux ima veliko prednost pred Windows, ker je ve�ina njegovega
programja usmerjena na ukazno vrstico. Zdaj se to spreminja in skoraj
vse je dostopno z grafi�nim vmesnikom. Vendar, ker je to v osnovi
operacijski sistem za programerje, se programi za ukazno vrstico �e
pi�ejo in pokrivajo skoraj vsa nova zanimiva podro�ja. Za fizi�no
prizadete to pomeni, da je lahko zgraditi posebne programe, ki
ustrezajo njihovim potrebam. Za osebe s prizadetim vidom, naj bi to
naredilo uporabo sintetizatorja zvoka ali Brailleov terminal lahek in
uporaben v bli�nji prihodnosti.

Sistem ve� navideznih konzol omogo�a slepi osebi delo z ve�opravilnim
operacijskim sistemom neposredno prek Brailleove pisave.

Okenski sistem, ki ga uporablja Linux (X11) pride z veliko
programskimi orodji, in bi moral biti prilagodljiv. Vendar so bili v
praksi dostopni prilagoditveni programi do zdaj bolj primitivni kot
tisti za Macintosh ali Windows. So pa popolnoma zastonj (za razliko
od stotine angle�kih funtov) in kvaliteta se vsekakor izbolj�uje.

V principu bi moralo biti mogo�e sestaviti popoln, uporaben sistem
Linux za nevide�o osebo za pribli�no $500 (poceni PC + zvo�na
kartica). To se primerja z ve� tiso� dolarji za druge operacijske
sisteme (programje za branje zaslona / strojna oprema za sintezo
govora). To moram �e videti. Dvomim, da bi to delovalo v praksi, saj
programski sintetizatorji zvoka, dostopni za Linux, �e niso dovolj
dobri. Za fizi�no prizadeto osebo, je omejitev �e vedno stro�ek
strojne opreme za vnos.

3. Osebe s prizadetim vidom

Tukaj bom uporabil dve splo�ni kategoriji. Ljudje, ki so slabovidni
in potrebujejo pomo� pri videnju / razvozlavanju / sledenju besedila,
in tisti, ki ne morejo videti kakr�negakoli vidnega vmesnika.

3.1. Gledanje zaslona s slabim vidom

Tukaj je ve� razli�nih problemov. Pogosto lahko pomaga pove�ava, a to
�e ni vsa zgodba. V�asih ljudje ne morejo slediti gibanju, v�asih
ljudje ne najdejo kazalca, �e se ne premika. To kli�e po vrsti
tehnik, ve�ina od njih se je komaj dodala sistemu X.

3.1.1. SVGATextMode

Ta program je uporaben za izbolj�avo vidnosti obi�ajnega tekstovnega
zaslona, ki ga ponuja Linux. Obi�ajni zaslon v Linuxu lahko prika�e
80 znakov v vsaki od 25 vrst. To se lahko spremeni (in kvaliteta teh
znakov izbolj�a) z uporabo programa SVGATextMode. Ta program omogo�a
poln dostop do mo�nih na�inov grafi�ne kartice SVGA. Na primer,
besedilo lahko postane ve�je, tako da se na zaslonu prika�e le 50 krat
15 znakov. Ni preprostega na�ina za pove�avo del�kov zaslona, a lahko
ga po potrebi pove�ate.

3.1.2. X Window System

Za ljudi, ki lahko vidijo zaslon, obstaja veliko na�inov izbolj�anja
vidnosti X. �al se ti na�ini �e ne zdru�ujejo v koherentni nabor, a
pravilno nastavljeni lahko re�ijo mnoge te�ave.

3.1.2.1. Razli�na lo�ljivost zaslona

Stre�nik X lahko nastavite z veliko razli�nimi lo�ljivostmi. Pritisk
ene same tipke lahko potem spremeni lo�ljivost in omogo�i vidljivost
te�ko vidnega besedila.

V datoteki /etc/XF86Config imate vnos v razdelku Screen z vrstico, ki
se za�ne z ,,Modes``. �e je, na primer, to nastavljeno na

Modes "1280x1024" "1024x768" "800x600" "640x480" "320x240"

z vsakim pravilno nastavljenim na�inom (kar potrebuje razumno dober
monitor za na�in najvi�je lo�ljivosti), boste lahko �tirikrat pove�ali
zaslon in med razli�nimi lo�ljivostmi preklapljali z uporabo
Ctrl+Alt+numeri�ni-Plus in Ctrl+Alt+numeri�ni-Minus.

S premikom mi�ke po zaslonu se boste lahko pomikali po razli�nih delih
zaslona. Za ve� podrobnosti o nastavitvi tega, poglejte
dokumentacijo, ki pride poleg stre�nika XFree86.

3.1.2.2. Pove�ava zaslona

Obstaja ve� znanih programov za pove�avo zaslona, npr. xmag, ki
pove�a del zaslona toliko, kolikor je potrebno, a je zelo preprost.
�e en je xzoom. Prej sem rekel, da bi moralo biti nekaj bolj�ega kot
xmag, no, saj tudi je. Glejte razdelek ,,xzoom``.

�e en dostopen program je puff. Ta je posebej usmerjen na slabovidne
osebe. Poskrbi za stvari, kot je �katla okoli kazalca, da ga la�je
najdete. Druge zanimive lastnosti programa puff so, da, pravilno
nastavljen, omogo�a izbiro in pove�avo delov zaslona med tem, ko se
spreminjajo. Vendar izgleda, da ni interakcije med xpuff-om in
okenskim upravljalnikom, zaradi �esar ga bo morda te�ko uporabljati.
Ko sem ga uporabljal z mojo nastavitvijo fvwm, se sploh ni odzival na
pritiske tipk. Uporaba s twm je izbolj�ala ta polo�aj.

Zadnji program, ki sem ga videl delovati je dynamag. Ta ima spet
posebne prednosti, ko so mo�nosti izbire in opazovanja dolo�enega
podro�ja na zaslonu, osve�evanje pove�anega dela zaslona v rednih
intervalih med nekaj desetinkami sekunde do dvajsetih sekund.
Pripomo�ek dynamag je del distribucije UnWindows. Glejte razdelek
,,UnWindows`` za ve� podrobnosti.

3.1.2.3. Sprememba zaslonske pisave

Zaslonske pisave vsega pravilno napisanega programja za X morajo biti
spremenljive. Preprosto si lahko izberete dovolj veliko pisavo, da jo
lahko berete. To se v splo�nem naredi z dodatkom vrstice v datoteko
.Xdefaults, ki bi morala biti v va�em doma�em imeniku. S pravo
vrstico lahko spremenite pisave va�ih programov, na primer

Emacs.font: -sony-fixed-medium-r-normal--16-150-75-75-c-80-iso8859-*

S programom xfontsel lahko vidite pisave, dostopne pod sistemom X.

Mora obstajati tudi na�in spremembe stvari na bolj osnovni ravni,
tako, da se vse prika�e s pove�ano pisavo. To lahko storite s
preimenovanjem datotek s pisavami, in ukazom programom za generiranje
pisav, naj uporabijo ve�jo stopnjo pove�ave. �e bo kdo naredil, da bo
to delovalo kot se spodobi, mi, prosim, po�ljite podrobnosti o tem,
kako ste to storili.

3.1.2.4. Kri�ni kazalci itd.

Za ljudi, ki imajo te�ave z zasledovanjem kazalcev, obstaja ve�
stvari, ki lahko pomagajo:

* kri�ni kazalci (horizontalne in vertikalne �rte od roba zaslona)

* utripajo�i kazalci (utripne, ko pritisnete tipko)

Nobeno programje, ki ga poznam, ne poskrbi za kri�ne kazalce. puff,
omenjen v prej�njem razdelku poskrbi za utripajo�o �katlo okoli
kazalca, zaradi �esar ga precej la�je najdete.

Za zdaj je najve�, kar lahko storite, da spremenite bitno sliko
kurzorja. Naredite datoteko z bitno sliko, ki jo �elite, in �e eno,
ki je enake velikosti, vendar popolnoma �rna. Pretvorite ju v format
XBM in po�enite

xsetroot -cursor datoteka_s_kazalcem.xbm datoteka_s_�rnino.xbm

Pravzaprav, �e se razumete na maskiranje bitov, datoteka_s_�rnino niti
ni nujno popolnoma �rna, a za�nite s tem. Datoteka .Xdefaults nad�
zoruje kazalce, ki jih uporabljajo prave aplikacije. Za ve� podatkov,
prosim, poglejte X Big Cursor mini-HOWTO, Joerga Schneiderja
<[email protected]>.

3.1.3. Avdio

�e lahko uporabnik sli�i, je zvo�ni vhod lahko zelo uporaben za
ustvarjanje prijaznej�ega in komunikativnej�ega ra�unalni�kega okolja.
Slabovidna oseba lahko uporablja zvo�ne namige kot pomo� pri dolo�itvi
kazalca (glejte ,,UnWindows``). Uporabnik konzole, ki uporablja
Emacspeak (glejte ,,Emacspeak``), ima na voljo zvo�ne ikone z
veliko uporabnimi lastnostmi.

Usposobitev zvoka v Linuxu je pokrita v spisu Linux Sound HOWTO
(glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``). Ko je enkrat zvok
nastavljen, lahko igrate zvoke z ukazom play, ki je vklju�en v ve�ino
razli�ic Linuxa. Na ta na�in uporabljam svojo razli�ico UnWindows.

3.1.4. Izdelava velikega tiska

Uporaba velikega tiska je na Linuxu precej enostavna. Obstaja ve�
tehnik.

3.1.4.1. LaTeX / TeX

LaTeX je izjemno zmogljiv sistem za pripravo dokumentov. Lahko se
uporablja za izdelavo dokumentov skoraj vsake vrste z velikim tiskom.
�eprav je nekoliko zapleten za priu�itev, se veliko spisov izdela z
uporabo LaTeXa ali podrejenega stavnega programa, TeXa.

To bo naredilo nekaj razumno velikega besedila v TeXu:

\font\magnifiedtenrm=cmr10 at 20pt % nastavimo veliko pisavo
\magnifiedtenrm
To je besedilo v velikih znakih.
\bye

Za ve� podrobnosti, glejte knjigo o LaTeXu, ki je dostopna v vsaki
ra�unalni�ki knjigarni. Tudi na Internetu obstaja veliko �tevilo
uvodov v TeX, na primer Linux TeTeX HOWTO.

3.1.5. Izhod velikega besedila

Skoraj vse tiskanje v Linuxu uporablja Postscript, in Linux lahko
poganja skoraj vsak tiskalnik, da ga zna uporabiti. Sam tiskam veliko
koli�ino u�ne snovi na standardnem matri�nem tiskalniku znamke Epson.

Za uporabnike X obstajajo razli�na orodja, ki lahko izdelajo veliko
besedilo. Ta vklju�ujejo LyX in mnogo komercialnih urejevalnikov
besedil.

3.2. Pripomo�ki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda

Za nekoga, ki je popolnoma nezmo�en uporabljati obi�ajni zaslon,
obstajata dve alternativi: Braille in govor. Za ljudi, ki imajo tudi
izgubo sluha, govor ni vedno uporaben, torej bo Brailleova pisava
vedno pomembna.

�e lahko izbirate, katero naj izberete? To je stvar ,energi�ne`
debate. Uporaba govora je hitra, razumno poceni in predvsem dobra za
tekstualne aplikacije (npr. branje dolgega spisa, kot je tale).
Te�ave vklju�ujejo potrebo po tihem okolju, morda potrebo po naglavnih
zvo�nikih za delo ne da bi motili druge in ne da bi nam ti
prislu�kovali (kar ni na voljo na vseh sintetizatorjih govora).

Brailleova pisava (Braica) je bolj�a za aplikacije, kjer je pomemben
natan�en izgled (npr. preglednice). V�asih je tudi bolj primerna, �e
�elite preveriti za�etek stavka, ko pridete na konec. Toda Braica je
veliko dra�ja in po�asnej�a za branje besedil. O�itno, bolj kot
uporabljate Braico, hitrej�i boste postali. Drugostopenjska Braica je
te�ka za nau�itev, a je to prav gotovo vredno napora, saj je veliko
hitrej�a. To pomeni: �e ne uporabljate Braice precej dolgo, morda ne
boste nikoli odkrili njenega polnega potenciala in se odlo�ili.
Vseeno, dovolj povedanega o tej, nekako kontroverzni temi.

[Temelji na originalu Jamesa Bowdena <[email protected]>.]

3.2.1. Brailleovi terminali

Brailleovi terminali so navadno vrstica ali dve Braice. Ker so te
vrstice �iroke najve� 80 znakov, obi�ajno pa le 40, so nekako omejene.
Poznam dve vrsti:

* Strojno gnani Brailleovi terminali.

* Programsko gnani Brailleovi terminali.

Prva vrsta deluje le, ko je ra�unalnik v tekstovnem na�inu in bere
neposredno pomnilnik zaslona. Glejte razdelek ,,Brailleovi
terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona``.

Druga vrsta Brailleovih terminalov je podobna, v veliki meri,
obi�ajnem terminalskem zaslonu, ki ga Linux avtomatsko podpira. �al
potrebujejo posebno programje, da jih lahko uporabimo.

Za delo s temi obstajata dva programska paketa. Prvi, BRLTTY, deluje
z veliko prikaznimi tipi Braice in avtorji so pripravljeni podpreti �e
ve�, ko bodo dostopne informacije. Trenutno BRLTTY podpira serije
Tieman B.V.'s CombiBraille, serije Alva B.V.'s ABT3 in Telesensory
Systems Inc.'s PowerBraille in serije prikazovalnikov Navigator.
Uporaba naprave Braille Lite podjetja Blazie Engineering je
odsvetovana, a podpora se lahko obnovi na zahtevo. Glejte razdelek
,,Programsko gnani Brailleovi terminali``.

Drugi paket, za katerega vem, se imenuje Braille Enhanced Screen.
Na�rtovan je za delo na drugih sistemih UNIX, kot tudi na Linuxu. To
bi moralo uporabniku omogo�ati dostop do Brailleovega terminala z
veliko uporabnimi lastnostmi, kot so zmo�nost poganjanja razli�nih
programov v razli�nih ,,navideznih terminalih`` ob istem �asu.

3.2.2. Sinteza govora

(Opomba prevajalca: podatki se nana�ajo na angle�ko govorjeno besedo.
�al ne poznam stanja za sloven��ino, prosim za dopolnitve tega spisa
na <[email protected]>.)

Sintetizatorji govora vzamejo (obi�ajno) besedilo ASCII in ga
pretvorijo v govorjen izhod. To je mogo�e implementirati strojno ali
programsko. �al prosti sintetizatorji govora za Linux, tako pravijo,
niso dovolj dobri za uporabo kot edini na�in izhoda.

Alternativa so strojni sintetizatorji govora. Poglavitni, za katerega
vem, da deluje, je DECtalk podjetja Digital, ki ga poganja emacspeak.
Vendar je v tem �asu (marec 1997) napovedan gonilnik za sintetizator
Doubletalk. Z uporabo programskega pripomo�ka emacspeak je poln
dostop do vseh zmo�nosti Linuxa precej preprost. To vklju�uje
normalno uporabo ukazne lupine, brskalnika za svetovni splet (WWW) in
veliko podobnih storitev, kot je elektronska po�ta. �eprav deluje le
kot preprost bralnik besedil (podoben IBM-ovemu za PC) ko nadzoruje
programe, ki jih ne razume, pa za tiste, ki jih razume, ponuja veliko
bolj prefinjen nadzor. Glejte razdelek ,,Emacspeak`` za ve�
podatkov o tem pripomo�ku.

3.2.3. Obdelava izhoda konzole

Linux ob zagonu trenutno izpi�e vsa sporo�ilo naravnost na obi�ajen
(vizualni) zaslon. To lahko spremeni vsakdo, ki ima osnovno
poznavanje programiranja jedra. To pomeni, da je za ve�ino
Brailleovih naprav mogo�e dobiti informacije o tem, kaj po�enja Linux,
�e preden operacijski sistem popolnoma za�ne z delom.

Le na tej to�ki lahko po�enete program, ki ga potrebujete za dostop.
�e uporabljate program BRLTTY in ga po�enete dovolj zgodaj v
zaganjalnem procesu, lahko od tega trenutka naprej berete sporo�ila na
zaslonu. Ve�ina strojne in programske opreme bo vseeno morala
po�akati, dokler sistem ni popolnoma nared. To napravi upravljanje
sistema Linux te�ko, a ne nemogo�e, za osebo s prizadetim vidom. Ko
pa je enkrat sistem pripravljen za uporabo, se lahko pomikate nazaj s
pritiskom (na privzeti tipkovnici) Shift-PageUP.

Obstaja pa Brailleov sistem, ki lahko uporablja konzolo kar
neposredno, imenuje se Braillex. Na�rtovan je tako, da bere
neposredno iz pomnilnika za zaslon. �al je obi�ajen pomik terminala
temu napoti. �e uporabljate jedro, novej�e od 1.3.75, le napi�ite
,,linux no-scroll`` v pozivniku za LILO, ali nastavite nalagalnik
sistema LILO, da bo to po�el samodejno. �e imate starej�o razli�ico
Linuxa, glejte razdelek ,,Brailleovi terminali, poganjani s
pomnilnikom zaslona``.

Druga uporabna re�, ki si jo lahko napravite, je uporaba zvokov, ki
povedo, kdaj je dose�ena posamezna stopnja zagonskega procesa
(predlagal T. V. Raman).

3.2.4. Opti�no prepoznavanje znakov

Za Linux obstaja prosti program za opti�no prepoznavanje znakov (OCR),
imenovan xocr. V principu, �e je dovolj dober, bi ta program lahko do
neke mere (natan�nost metod OCR ni nikoli dovolj velika ...) omogo�al
ljudem s prizadetim vidom branje obi�ajnih knjig. Vendar, glede na
dokumentacijo, potrebuje ta program vadbo, da prepozna dolo�eno
pisavo, ki jo bo prepoznaval, in nimam pojma, kako dober je, ker nimam
potrebne opreme za preiskus.

3.3. Za�etek u�enja Linuxa

Za�etek u�enja Linuxa se lahko zdi te�ak in stra�ljiv za nekoga, ki
nima nobene ra�unalni�ke izobrazbe ali prihaja iz �istega DOS-a.
Pomagajo lahko naslednje stvari:

* Nau�ite se uporabo Linuxa (ali Unixa) na sistemu nekoga drugega,
preden postavite svoj lasten sistem.

* Sprva nadzorujte Linux z va�ega lastnega govore�ega/Brailleovega
terminala. �e nameravate uporabljati govor, se boste zdaj morda
hoteli nau�iti emacs. Nau�ite se ga lahko tudi sproti, ob uporabi.
Glejte spodaj.

* �e prihajate iz MS-DOS-a, preberite spis DOS2Linux Mini HOWTO za
pomo� pri prehodu (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).

Emacspeak HOWTO, ki ga je napisal Jim Van Zandt <[email protected]>,
pokriva to precej bolj podrobno (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).

�e na�rtujete uporabo Emacspeaka, morate vedeti, da vas pripomo�ek
Emacspeak ne posku�a nau�iti uporabe urejevalnika Emacs, torej bo
predhodno znanje Emacsa vedno uporabno. Vendar vam vseeno ni treba
vedeti veliko o Emacsu, ko za�enjate uporabljati Emacspeak.
Pravzaprav, ko je Emacspeak name��en in delujo�, poskrbi za teko�
vmesnik do bogatega nabora ,,online`` dokumentacije, vklju�no s
stranmi ,,info``, in vam precej olaj�a u�enje tega, kar potrebujete.

,,Povzetek: za za�etek dela s pripomo�kom Emacspeak je
potrebno le malo u�enja. Popoln izkoristek urejevalnika
Emacs s pripomo�kom Emacspeak, �e posebej, �e ga nameravate
uporabljati kot nadomestilo za grafi�ni sistem X Windows,
kot ga jaz, pa zahteva, da postanete doma�i z veliko
raz�iritvami Emacsa; toda to je napredujo� proces in ni
nujno kon�an v enem dnevu.``

[T.V.Raman]

Druga izbira, ki vas lahko zanima, je uporaba angle�kih u�nih trakovov
RNIB, ki vklju�ujejo tudi enega, ki pokriva UNIX. Dobite jih lahko
od:

RNIB
Customer Services
PO Box 173
Peterborough
Cambridgeshire PE2 6WS

Tel: 01345 023153 (verjetno deluje le v Zdru�enem kraljestvu)

3.4. Brailleova vrstica

Linux bi moral biti idealna platforma za poganjanje Brailleove
vrstice. Obstaja ogromno formatirnih orodij za uporabo na napravah s
fiksno �irino besedila. Brailleovo vrstico lahko preprosto
priklju�ite na serijska vrata, uporabljajo� standardne tiskalni�ke
mehanizme Linuxa. Za ve� podatkov glejte spis Linux Printing HOWTO.

Za Linux obstaja prosti programski paket, ki deluje kot ve�jezi�ni
prevajalnik drugostopenjske Braice, prispevala ga je ameri�ka
organizacija ,,National Federation for the Blind``. Imenuje se
NFBtrans. Glejte razdelek ,,NFBtrans`` za podrobnosti.

4. Slu�ne te�ave

Uporaba ra�unalnika navadno predstavlja malenkosten problem ljudem s
slu�nimi te�avami. Skoraj ves izhod je vizualen. Obstajajo nekatere
situacije, kjer pa se le uporablja zvo�ni izhod. V takih primerih je
mogo�e te�avo zaobiti z uporabo nadomestnega vizualnega izhoda.

4.1. Vidni zvonci

Ra�unalniki tradicionalno ,,zapiskajo``, ko jim kak�en program po�lje
posebno kodo. To se navadno uporablja za pritegnitev pozornosti na
program in za ni� drugega. Najve�krat je mo�no ta zvok nadomestiti z
utripanjem celotnega zaslona (ali terminalskega emulatorja). To pa se
stori na zelo razli�ne na�ine.

xterm (pod X)
Za xterm lahko spremenite nastavitve s pritiskom srednjega gumba
na mi�ki, medtem, ko dr�ite tipko Control, ali pa vstavite
naslednjo vrstico v datoteko .Xdefaults v va�em doma�em imeniku:

XTerm*visualBell: true

konzola (sicer)
Konzola je rahlo bolj kompleksna. Prosim, poglejte spis Visual
Bell mini HOWTO Alessandra Rubinija za podrobnosti o tem.
Dostopen je skupaj z ostalo dokumentacijo za Linux (glejte
razdelek ,,Dokumentacija za Linux``). Priredba se mora
ve�inoma narediti za vsako aplikacijo posebej, ali s spremembno
samega jedra Linuxa.

5. Fizi�ne te�ave

Mnoge od teh te�av je treba re�evati posami�no. Potrebe posameznika,
na�ini, na katere generira vhod in drugi faktorji se tako spreminjajo,
da je vse, kar ta spis HOWTO lahko ponuja, le splo�na mno�ica kazalcev
na uporabno programje in ekspertize.

5.1. Nezmo�nost uporabe mi�ke/kazalca

Omejena mobilnost lahko ote�i uporabo mi�ke. Za nekatere ljudi je
lahko sledilna kroglica zelo dobra re�itev, toda za druge je edina
mogo�a vhodna naprava tipkovnica (ali celo nekaj, kar opona�a
tipkovnico). Za obi�ajno uporabo Linuxa to ne bi smela biti te�ava (a
glejte razdelek ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``),
a za uporabnike X lahko to pod dolo�enimi pogoji povzro�a ogromno
problemov.

Na sre�o je bil okenski upravljalnik fvwm na�rtovan za uporabo brez
kazalca in se ve�ina stvari lahko opravi brez uporabe le-tega.
Pravzaprav to po�nem sam, kadar izgubim mi�ko (ne vpra�ujte), ali le
�elim tipkati. Upravljalnik fvwm je vklju�en v vse distribucije
Linuxa, za katere sem sli�al. Pravzaprav bo uporaba drugih programov
odvisna od njihove zmo�nosti sprejema pritiskov tipk. Veliko
programov za X lahko to po�ne za vse funkcije. Veliko jih ne.
Lepljive tipke na mi�ki, ki so baje prisotne v trenutni izdaji sistema
X, naj bi to olaj�ale.

5.1.1. Nezmo�nost uporabe tipkovnice

Ljudje, ki ne morejo uporabljati tipkovnice na obi�ajen na�in, jo
lahko v�asih uporabljajo preko naglavne ali ustne pali�ice. To
zahteva posebno nastavitev tipkovnice. Glejte, prosim, razdelek
,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``.

5.1.1.1. Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)

Za nekatere ljudi je tipkovnica nasploh neuporabna in so jim dostopne
le kazalne naprave. V tem primeru ni dostopne re�itve v standardni
konzoli Linuxa in treba bo uporabljati X. �e se lahko priu�ite
raz�iritev X-input za uporabo posebne naprave in najdete pravilno
programje za pretvorbo kazal�nega vhoda v znake (tega �e nisem videl),
potem ne potrebujete ve� tipkovnice.

Obstajajo �tevilne naprave za tak�en vhod, kot so zasloni, ob�utljivi
na dotik, ali o�esni kazalci. Veliko teh naprav bo potrebovalo
,,gonilnik naprave``, napisan posebej za njih. To ni grozno te�ko, �e
je dostopna dokumentacija, a potrebno so dobre ve��ine programiranja v
C-ju. Za ve� informacij, prosim, poglejte Linux Kernel Hackers guide
in druge vire informacij o jedru. Ko se to enkrat sestavi, je te
naprave mogo�e uporabljati kot obi�ajno mi�ko.

5.1.2. Nadzor fizi�ne strojne opreme iz Linuxa

Glavna zanimiva skupina je projekt Linux Lab Project. V splo�nem je
mogo�e nadzorovati ve�ino GPIB (standardnega vmesnika za znanstveno
opremo, znanega tudi kot vodilo IEEE). To daje dosti potenciala
morebitnim zelo ambicioznim projektom za olaj�anje dostopa. Kolikor
vem, �e ni bil noben za�et.

5.2. Prepoznava govora

Prepoznava govora je zelo mo�no orodje za omogo�anje uporabe
ra�unalnika. Vem za dva prepoznavna sistema za Linux, prvi je ears,
ki je opisan kot ,,Prepoznava ni optimalna. A je fina za igranje in
se bo izbolj�evala.``, drugi pa je AbbotDemo, ,,Od govorca neodvisen
sistem za zvezno prepoznavanje govora``, ki je zelo verjetno bolj
zanimiv, leprav ni dostopen za komercialno uporabo brez prej�njega
dogovora. Glejte zemljevid programja za Linux (Linux software map) za
podrobnosti (glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``).

5.3. Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju

5.3.1. X Window System

Zadnji, Linuxu prilo�en, stre�nik X, ima lahko veliko lastnosti, ki
pomagajo pri vnosu. To vklju�uje lastnosti, kot so StickKeys
(lepljive tipke), MouseKeys (tipke na mi�ki), RepeatKeys (ponovljene
tipke), BounceKeys (skakajo�e tipke), SlowKeys (po�asne tipke), in
TimeOut (premor). Te izbire omogo�ajo prilagoditev tipkovnice
potrebam uporabnika. Ponujene so kot del raz�iritev XKB v razli�icah
X od 6.1 naprej. Va�o razli�ico, in ali imate name��ene raz�iritve,
lahko ugotovite takole:

xdpyinfo -queryExtensions

5.3.2. Znebite se samodejnega ponavljanja

Naslednji ukaz po�enite za izklop samodejnega ponavljanja tipk v
konzoli Linuxa (mislim, da jo morate pognati po enkrat za vsako
konzolo; dobro mesto za pogon tega ukaza bi bil v va�ih prijavnih
datotekah, .profile ali .login v va�em doma�em imeniku).

setterm -repeat off

Samodejnega ponavljanja tipk se na kateremkoli stre�niku X znebite z
ukazom:

xset -r

ki ga lahko vstavite v datoteko, ki se po�ene ob zagonu sistema X
(pogosto je to .xsession ali .xinit v nekaterih namestitvah).

Velja preveriti �e druge mo�nosti teh ukazov za spreminjanje obna�anja
konzole.

5.3.3. Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk

V podobnih polo�ajih je pogosto najve�ji problem hitrost vnosa. Na�
cilj bo �im ve�je �tevilo ukazov s �im manj pritiskom tipk.
Uporabniki ukaznih lupin (bash / tcsh) poglejte v stran referen�nega
priro�nika za mo�nost dopolnitve imena dolo�enega ukaza ali datoteke
(pritisnite tipko Tab in bash posku�a uganiti, kaj pride potem). Za
informacije o makro ukazih, ki priskrbijo zaporedja ukazov le z enim
pritiskom tipke, poglejte v spis Keystroke HOWTO.

5.3.4. Lepljive tipke

Lepljive tipke so lastnost tipkovnice, ki omogo�a nekomu, ki lahko
zanesljivo pritisne le eno tipko hkrati, da uporabi tipkovnico z vsemi
njenimi razli�nimi spreminjujo�imi tipkami, kot sta Shift in Control.
Te tipke, namesto, da bi jih morali dr�ati hkrati s pritiskom druge
tipke, postanejo podobne tipko CapsLock in ostanejo v veljavi, dokler
ne pritisnete druge tipke. Potem se lahko izklopijo, ali ostanejo
pri�gane za naslednjo tipko, odvisno od tega, kar potrebujete. Za
podatke o nastavitvi tega, prosim, poglejte spis Linux Keyboard HOWTO,
posebej razdelek ,,I can use only one finger to type with`` (razdelek
15 v verziji, ki jo imam) za ve� informacij o tem.

[Toby Reed]

6. Splo�ni programerski problemi

Mnogo upo�tevanja vrednih vidikov ob pisanju programja, na�rtovanega,
da bo prijazno do razli�nosti dostopov, je enakih vidikom tudi
sicer�njega dobrega na�rtovanja programov.

6.1. Poskusite olaj�ati uporabo razli�nih vmesnikov

�e je va�e programje uporabno le skozi grafi�ni vmesnik, ga bo zelo
te�ko predelati tako, da ga bo lahko uporabljal nekdo, ki ne vidi. �e
je uporabno le skozi vrsti�no usmerjen vmesnik, bo imel te�ave nekdo,
ki ne more tipkati.

Priskrbite tipkarske bli�njice, kot tudi uporabo obi�ajnega kazalca v
X (navadno je to mi�ka). Skoraj gotovo se lahko zanesete na to, da je
uporabnik sposoben generirati pritiske tipke za va�o aplikacijo.

6.2. Napravite programje konfigurabilno

�e je enostavno spreminjati pisave, jih bodo ljudje lahko spremenili v
tak�ne, ki jih lahko berejo. �e se lahko spreminja barvna shema, bodo
barvno slepi program la�je uporabljali.

6.3. Preizkusite programje na uporabnikih

�e imate �tevilne preizku�evalce va�ega programja, katerih vsak ima
razli�ne probleme z dostopom, bodo la�je opozorili na dolo�ene
probleme. O�itno, to ne bo najbolj prakti�no za vsakogar, a vedno
lahko prosite za odziv uporabnikov.

6.4. Napravite izhod razlo�ljiv

Kjer je le mogo�e, jasno razlo�ite, kateri deli va�ega programa delajo
kaj. Formatirajte sporo�ila o napakah na poseben na�in, da bodo
prepoznavna. Pod X se prepri�ajte, da bo imel vsak del va�ega okna
svoje ime, tako, da ga bo lahko prepoznalo katerokoli programje za
branje zaslona.

6.5. Licence

Nekatero programje za Linux (�eprav nobeden od klju�nih programov) ima
licenco kot ,,ni za komercialno uporabo``. To je lahko precej slabo
za osebo, ki za�enja uporabljati programje za osebno delo in z njim
lahko morda dela delo, ki ga sicer ne bi mogla. To je lahko nekaj,
kar jih osvobodi od finan�ne in druge odvisnosti od drugih ljudi.
Tudi, �e je avtor programa pripravljen narediti izjemo, to napravi
uporabnika ranljivega za spremembo komercialnih pogojev (nekatera
podjetja kupujejo pravice) in odklonitve od ljudi, za katere dela
(veliko podjetij je preve� paranoi�nih zaradi licenc). Veliko bolj�e
se je izogibati tak�nim licencam, kjer je to mogo�e. Za��ita pred
komercialno zlorabo programja se lahko dose�e skozi bolj dolo�ene
licence, kot sta GNU Public License ali Artistic License (umetni�ka
licenca), kjer je to potrebno.

7. Druge informacije

7.1. Dokumentacija za Linux

Dokumentacija za Linux je nujno potrebna za njegovo uporabo in ve�ina
dokumentov, omenjenih tukaj, je vklju�enih v novej�e razli�ice Linuxa,
iz kateregakoli meni poznanega vira.

�e �elite dobiti dokumentacijo na Internetu, je tukaj nekaj primernih
mest. Ta se zrcalijo vsaj na ve�ja mesta za FTP po svetu.

* ftp.funet.fi (128.214.6.100) : /pub/OS/Linux/doc/
* tsx-11.mit.edu (18.172.1.2) : /pub/linux/docs/
* sunsite.unc.edu (152.2.22.81) : /pub/Linux/docs/

7.1.1. Informativni letak o Linuxu

Preprosta in u�inkovita razlaga, kaj je to Linux. To je ena od
stvari, ki jo naj bi izro�ili nekomu, ki mu �elite pojasniti, zakaj
ho�ete Linux in zakaj se uporablja.

Spis Linux Info Sheet je dostopen na svetovnem spletu na
<http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/INFO-SHEET.html> in drugih zrcalih.
Obstaja tudi slovenski prevod na naslovu
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html>.

7.1.2. Linux Meta FAQ

Seznam drugih informacijskih virov, veliko bolj popolnih od tega.
Meta FAQ dobite na svetovnem spletu na
<http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/META-FAQ.html> in drugih zrcalnih
mestih.

7.1.3. Zemljevid programja za Linux

Spletno mesto Linux Software Map (LSM) ponuja seznam programja na
Internetu za Linux. Veliko tukaj navedenih paketov je bilo najdenih
na ta na�in. LSM je dostopno v iskalni obliki na
<http://www.boutell.com/lsm/>. Dostopno je tudi kot preprosta
tekstovna datoteka na vseh mestih za FTP, omenjenih v razdelku
,,Dokumentacija za Linux``.

7.1.4. Spisi HOWTO za Linux

Tako imenovani ,,spisi HOWTO`` so glavna dokumentacija za Linux. Tale
Access HOWTO je primer takega spisa.

Doma�e mesto Linuxovega dokumentacijskega projekta, ki pi�e te
informacije, je <http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html>. Obstaja
tudi veliko podjetij, ki izdajajo knjige s HOWTO-ji. Stopite v stik z
lokalnim dobaviteljem Linuxa za podrobnosti.

Spisi HOWTO za Linux bodo v imeniku HOWTO na vseh mestih za FTP,
omenjenih v razdelku ,,Dokumentacija za Linux``.

Nekateri spisi HOWTO so tudi prevedeni v sloven��ino. Te najdete v
razli�nih formatih na <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>
ali na svetovnem spletu na <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/>.

7.1.5. Linux FAQ

To je seznam pogosto zastavljenih vpra�anj (angl. Frequently Asked
Questions - FAQ) z odgovori, ki naj bi jih re�evali. Seznam FAQ je
dostopen z <http://www.cl.cam.ac.uk/users/iwj10/linux-faq/>, kot tudi
z vseh mest za FTP, omenjenih v ,,Dokumentacija za Linux``.

Obstaja slovenski prevod pogosto zastavljenih vpra�anj o Linuxu.
Najdete ga na <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/FAQ-sl/> ali na
spletnem naslovu <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-
sl.html>.

7.2. Po�tni spiski

Obstajata dve po�tni listi, za kateri vem, da prena�ata te teme,
posebej za Linux. Obstajajo tudi druge liste, vredne raziskovanja, ki
se ukvarjajo z uporabo ra�unalnika. Slu�ajno, �e bo po�ta poslana na
te spiske, jo bom slej ko prej prebral in vklju�il vse pomembne
informacije v Access-HOWTO, torej vam ni treba poslati posebnega
izvoda, razen, �e je na nek na�in to nujno.

7.2.1. The Linux Access List

To je splo�en po�tni spisek, ki pokriva tematiko dostopa do Linuxa.
Na�rtovan je tako, da ,,stre�e potrebam uporabnikov in razvijalcev
operacijskega sistema Linux in programja zanj, ki so hendikepirani,
ali pa �elijo pomagati, da bi Linux postal bolj dostopen``. Pogovorni
jezik je angle��ina. Naro�ite se tako, da po�ljete po�to na
[email protected] in v telo (ne v predmet) sporo�ila
vpi�ete:

subscribe linux-access <va�-e-po�tni-naslov>

7.2.2. The Linux Blind List

Ta po�tni spisek pokriva uporabo Linuxa za slepe uporabnike. Obstaja
tudi spisek pomembnega in uporabnega programja, ki se zbira v arhivih
po�tnega spiska. Naro�ite se s po�to na blinux-list-
[email protected] s predmetom help. Pogovorni jezik je angle��ina,
spisek pa je zdaj moderiran.

7.3. Viri na svetovnem spletu

Svetovni splet (WWW) se �e po svoji naravi zelo hitro spreminja. �e
berete starej�o razli�ico tega dokumenta, so nekatere tukaj opisane
stvari �e zastarele. Originalna razli�ica, ki jo vzdr�ujem na WWW ne
bi smela biti starej�a od meseca ali dveh, torej jo, prosim, poglejte.

Dokumentacija za Linux je na naslovu http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html.
Spletna stran Linux Access na naslovu
<http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/> ima razli�ne HOWTO-je na
<http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/HOWTO/>. Najbolje bo, da
jemljete stvari z enega od glavnih mest za FTP Linuxa. �e bom imel
ogromno prometa, bom moral zapreti te strani in jih premakniti drugam.

Projekt BLINUX Documentation and Development Project na
<http://leb.net/blinux/> ima za cilj slu�iti kot pospe�evalnik, ki bo
usmerjal in pohitril razvoj programja in dokumentacije, ki bo
omogo�ila slepemu uporabniku pogon svoje delovne postaje z Linuxom.

Spletna stran programa Emacspeak je na
<http://cs.cornell.edu/home/raman/emacspeak/emacspeak.html>.

Neuradna stran BRLTTY je na
<http://www.sf.co.kr/t.linux/new/brltty.html>.

Yahoo (eden od glavnih internetnih katalogov) ima posebno podro�je o
prilagoditveni tehnologiji na
<http://www.yahoo.com/Society_and_Culture/Disabilities/Adaptive_Technology/>.

Projekt Linux Lab Project <http://www.fu-berlin.de/~clausi/>.

Strani BLYNX: podporne datoteke za prireditev brskalnika Lynx slepim
in slabovidnim uporabnikom na spletnem naslovu
<http://leb.net/blinux/blynx/>.

V Sloveniji obstaja novi�arska skupina si.alt.invalidi.

7.4. Dobavitelji

To je seznam dobaviteljev Brailleovih vrstic (angl. Braillex) v
Zdru�enem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Alphavision Limited

7.5. Proizvajalci

7.5.1. Alphavision

Mislim, da so proizvajalci? RNIB jih uvr��a le kot dobavitelje, a
drugi pravijo, da izdelujejo Braillex.

Alphavision Ltd
Seymour House
Copyground Lane
High Wycombe
Bucks HP12 3HE
England
U.K.

Telefon
+44 1494-530 555

7.5.1.1. Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu

* Braillex

7.5.2. Blazie Engineering

Naprava Braille Lite je podprta v originalni razli�ici BRLTTY. Ta
podpora je zdaj prekinjena. �e imate njihovo napravo in bi jo radi
uporabljali v Linuxu, bo to mogo�e z uporabo te razli�ice programja.

Blazie Engineering
105 East Jarrettsville Rd.
Forest Hill, MD 21050
U.S.A.

Telefon
+1 (410) 893-9333

Faks
+1 (410) 836-5040

BBS
+1 (410) 893-8944

E-po�ta
[email protected]

WWW
<http://www.blazie.com/>

7.5.2.1. Izdelki Blazie za AT

* Braille Lite (podpora prekinjena)

7.5.3. Digital Equipment Corporation

Digital Equipment Corporation
P.O. Box CS2008
Nashua
NH 03061-2008
U.S.A

Naro�ila
+1 800-722-9332

Tehni�ne informacije
+1 800-722-9332

Faks
+1 603-884-5597

WWW
<http://www.digital.com/>

7.5.3.1. Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom

* DECTalk Express

7.5.4. Kommunikations-Technik Stolper GmbH

KTS Stolper GmbH
Herzenhaldenweg 10
D-73095 Albershausen
Deutschland

Telefon
+49 7161 37023

Faks
+49 7161 32632

7.5.4.1. Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom

* Brailloterm

8. Programski paketi

Viri tega razdelka so pobrani neposredno iz zemljevida programja za
Linux (Linux Software map), ki ga najdete na vseh standardnih mesti za
dokumentacijo Linuxa, in, ki na�teva skoraj vse programje, dostopno za
Linux.

8.1. Emacspeak

Emacspeak je programska stran govornega vmesnika za Linux. Vsak drug
znakovno usmerjen program, kot npr. brkljalnik za WWW, ali telnet ali
�e en urejevalnik besedil, se potencialno lahko uporablja iz programa
emacspeak. Glavna razlika med njim in obi�ajnim programjem za branje
zaslona v operacijskih sistemih, kot je DOS, je, da ima tudi ogromno
dodatnih mo�nosti. Po�iva na urejevalniku besedil Emacs.

Urejevalnik besedil je v grobem le program, ki vam omogo�a spremembo
vsebine datoteke, na primer, dodajanje novih podatkov v pismo. Emacs
pravzaprav precej presega obi�ajne urejevalnike besedil, zato je ta
paket precej bolj uporaben, kot se vam morda dozdeva. Iz Emacsa lahko
po�enete katerikoli drugi program in dose�ete, da se njegov izhod
pojavi v terminalski emulaciji Emacsa.

Razlog, da je Emacs bolj�e okolje za Emacspeak je ta, da slednji
razume izgled zaslona prvega, in lahko inteligentno interpretira, na
primer, koledar, ki bi bil sicer le zme�ana tabela �tevilk. Piscu
paketa uspeva popolnoma nadzorovati svoj stroj z Linuxom in po�enjati
vse sistemsko upravljanje iz urejevalnika emacs. Uporablja ga tudi za
nadzor �iroke palete drugih strojev in programja, neposredno iz tega
stroja.

Emacspeak je vklju�en v distribucijo Debian GNU/Linux in je vklju�en
kot prispevano programje tudi v distribuciji Slackware. To pomeni, da
je dostopen na veliko distribucijah Linuxa na CD-ROM-u. Ko bo tole
objavljeno, bo vklju�ena �e razli�ica 5 ali bolj�a, trenutno pa imam
za pregled na voljo le razli�ico 4.

Naslednji podatki so iz zemljevida programja za Linux (Linux Software
Map):

Naslov:
emacspeak - govorjeni izhodni vmesnik za Emacs

Razli�ica:
4.0

Datum vnosa:
30. maj 1996

Opis:
Emacspeak je prvi dozoreli sistem za govorjeni izhod, ki omogo�a
nekomu, ki ne vidi, neposredno delo s sistemom UNIX. (Do zdaj
je bila edina izbira, ki je bila na voljo osebi s prizadetim
vidom, uporaba govore�ega PC-ja kot terminal.) Emacspeak je
grajen na urejevalniku Emacs. Ko enkrat za�enete emacs z
nalo�enim dodatkom emacspeak, dobite govorjen odziv na vse, kar
po�nete. Va�e izku�nje se bodo razlikovale odvisno od tega,
kako dobro znate uporabljati Emacs. Ni�esar ni, kar ne bi mogli
storiti znotraj Emacsa. :-)

Klju�ne besede:
prizadetost, dostop, prizadeti vid, slepota, govor, emacs

Avtor:
[email protected] (T. V. Raman)

Vzdr�evalec:
[email protected] (Jim Van Zandt)

Prvotno mesto:
ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech/emacspeak-4.0.tgz, 124 KB

Izvorno mesto:
ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak/ emacspeak.tar.gz,
http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak/
emacspeak.tar.gz, 123 KB

Platforme:
sintetizator govora DECtalk Express ali DEC Multivoice, GNU FSF
Emacs 19 (razli�ica 19.23 ali poznej�a) in TCLX 7.3B (raz�irjeni
jezik TCL).

Politika kopiranja:
GPL

8.2. BRLTTY

To je program za poganjanje Brailleovega terminala na serijskih
vratih. Bil je �e �iroko testiran in uporabljan in podpira �tevilno
razli�no strojno opremo (glejte spodnji vnos za v zemljevid programja
za Linux).

Vzdr�evalec je Nikhil Nair <[email protected]>. Na njegovem razvoju
delata tudi Nicolas Pitre <[email protected]> in Stephane Doyon
<[email protected]>. Katerekoli pripombe po�ljite vsem trem.

Avtorji se zdijo pripravljeni vklju�iti podporo za ve� razli�nih
naprav, zato le stopite z njimi v stik, �e imate nepodprto napravo.
Skoraj gotovo bodo potrebovali podatke o programiranju te naprave,
torej vam bodo la�je pomagali, �e boste kontaktirali va�ega
izdelovalca in dobili te podatke.

Kratek seznam odlik (z njihove datoteke README), da vam vzbudimo
zanimanje.

* Polna izvedba zmo�nosti ogleda standardnega zaslona.

* �irok spekter mo�nih dodatkov, vklju�no z utripajo�im kazalcem in
velikimi �rkami, zamrznitvijo zaslona za po�asnej�i ogled, izpis
atributov za la�je iskanje osvetljenega besedila, hipertekstovne
povezave, itd.

* ,,Pametno`` usmerjanje kazalca. To omogo�a lahko premikanje
kazalca v urejevalnikih besedila ipd. brez premika rok z
Brailleovega zaslona.

* Funkcija ,,izre�i & prilepi``. To je posebej uporabno za kopiranje
dolgih imen datotek, zapletenih ukazov, itd.

* Trenutna (on-line) pomo�.

* Podpora za razli�ne Braice.

* Modularna zasnova omogo�a relativno lahko dodajanje gonilnikov za
druge Braillove zaslone, ali celo (upajmo) prenos na druge
platforme, podobne Unixu.

Opis v zemljevidu programja za Linux:

Naslov:
BRLTTY - Program za dostop do Unixa za slepo osebo, ki uporablja
programski Brailleov terminal.

Razli�ica:
1.0.2, 17SEP96

Datum vnosa:
17. september 1996

Opis:
BRLTTY je stre�nik, ki omogo�a dostop do konzole Unixa slepi
osebi, ki uporablja programski Brailleov zaslon (angl. soft
Braille display) (glejte datoteko README za popolno razlago).

BRLTTY deluje le s tekstovnimi aplikacijami.

Upamo, da bo ta sistem raz�irjen s podporo drugih programabilnih
Brailleovih vrstic, in morda tudi s podporo drugih platform,
podobnih Unixu.

Klju�ne besede:
Braille, konzola, dostop, prizadeti vid, slepota

Avtorji:
[email protected] (Nikhil Nair), [email protected] (Nicolas Pitre),
[email protected] (Stephane Doyon), [email protected]
(James Bowden)

Vzdr�evalec:
[email protected] (Nikhil Nair)

Prvotno mesto:
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/
brltty-1.0.2.tar.gz (110 KB, vklju�no z datoteko README),
brltty-1.0.2.README (6 KB), brltty-1.0.2.lsm (1 KB).

Platforme:
Linux (jedro 1.1.92 ali poznej�e), teko� na PC ali na DEC Alpha.
Brez X/grafike.

Podprte Brailleove vrstice (le s serijsko komunikacijo):

* Tieman B.V.: CombiBraille 25/45/85;

* Alva B.V.: serije ABT3xx;

* Telesensory Systems Inc.: PowerBraille 40 (ne 65/80),
Navigator 20/40/80 (le zadnja razli�ica firmwarea?).

Politika kopiranja:
GPL

8.3. Screen

Screen je standarden kos programja, ki dovoljuje veliko razli�nim
programom, da te�ejo na enem samem terminalu ob istem �asu. Raz�irjen
je bil z neposredno podporo nekaterih Brailleovih vrstic (tistih
podjetja Telesensory).

8.4. Rsynth

To je sintetizator govora, uvr��en v zemljevid programja za Linux
(Linux Software Map). Baje ne deluje dovolj dobro, da bi ga lahko
uporabljala oseba s prizadetim vidom. Uporabite raje strojno opremo,
ali ga izbolj�ajte ... prosti sintetizator govora bi bil zelo zelo
uporaben.

8.5. xocr

xocr je paket za Linux, ki izvaja opti�no prepoznavanje znakov. Kot
pri programu Rsynth, se tudi tukaj bojim, da ne bo sprejemljiv kot
izklju�ni paket za vhod osebe s prizadetim vidom. Sumim, da
uporabljeni algoritem potrebuje �e osebo, ki prebere prepoznano
besedilo in preveri, �e je prepoznavanje pravilno. Rad bi se motil.

8.6. xzoom

xzoom je pove�evalnik zaslona, podoben kot xmag, a znatno bolj�i in
zelo uporaben za slabovidno osebo. Glavna slabost pripomo�ka xzoom
je, da ne more pove�evati dela zaslona pod seboj, da nekatere nadzorne
tipke niso zdru�ljive z obi�ajnim okenskim upravljalnikom fvwm, in, da
njegova privzeta nastavitev ne te�e po omre�ju (to se lahko spremeni
na ra�un hitrosti). Razen teh pomanjkljivosti pa je izvrsten. Izvaja
nenehno pove�evanje, ki vam omogo�a, naprimer, pomik dokumenta gor in
dol, medtem, ko imate razdelek, ki ga berete, vseskozi pove�an.
Alternativno, lahko premikate majhno �katlo po zaslonu, pove�ujete
vsebino in i��ete podro�je, ki ga �elite videti. xzoom je dostopen
tudi kot paket RPM z obi�ajnih mest za RedHat, kar pomeni, da ga bodo
ljudje, ki uporabljajo sistem RPM (npr. uporabniki distribucije RedHat
Linux) zlahka namestili.

Naslov:
xzoom

Razli�ica:
0.1

Datum vnosa:
30. marec 1996

Opis:
xzoom lahko pove�a (za celo�tevilsko vrednost), obra�a (za
ve�kratnik 90 stopinj) in zrcali okoli osi X ali Y na zaslonu
X11, in rezultat prika�e v svojem zaslonu.

Klju�ne besede:
X11, zoom, pove�ava, xmag

Avtor:
Itai Nahshon <[email protected]>

Vzdr�evalec:
Itai Nahshon <[email protected]>

Prvotno mesto:
<ftp://sunsite.unc.edu/>, verjetno na /pub/Linux/X11/xutils/
xzoom-0.1.tgz

Platforme:
Linux+X11. Podpora le za 8-bitno barvno globino. Preizku�eno
le z Linuxom 1.3.* in gonilnikom za XSVGA 3.1.2. Potrebuje
raz�iritve XSHM.

Politika kopiranja:
Prosta.

8.7. NFBtrans

nfbtrans je program za pretvarjanje ve�stopenjske Braice, ki ga v ZDA
raz�irja National Federation for the Blind. Izdan je kot prosti
program v upanju, da ga bo kdo izbolj�al. Pokriti jeziki so ameri�ka
angle��ina, angle�ka angle��ina, �pan��ina, ru��ina, esperanto,
nem��ina, biblijska hebrej��ina in biblijska gr��ina, �eprav se lahko
dodajo tudi drugi preprosto tako, da napi�ete prevajalsko tabelo.
Pokrite so tudi nekatere ra�unalni�ke in matemati�ne oblike. Uspelo
mi ga je prevesti pod Linuxom, vendar ga nisem mogel preizkusiti, ker
trenutno nimam na voljo Brailleove vrstice.

NFBtrans dobite na <ftp://nfb.org/nfb/braille/nfbtrans/>. Po prenosu
ga boste morali �e prevesti.

8.7.1. Prevajanje NFBtrans za Linux

Ta popravek sem vrnil vzdr�evalcu programa NFBtrans in pravi, da ga je
vklju�il, torej, �e imate novej�o razli�ico od 740, vam verjetno ne bo
treba storiti ni� posebnega. Le sledite navodilom, vklju�enim v
paket.

unzip -L NFBTR740.ZIP # ali pa� katerokoli datoteko �e imate
mv makefile Makefile

Potem posnemite naslednje v datoteko (npr. patch-file)

______________________________________________________________________
*** nfbpatch.c.orig Tue Mar 12 11:37:28 1996
--- nfbpatch.c Tue Mar 12 11:37:06 1996
***************
*** 185,190 ****
--- 185,193 ----
return (finfo.st_size);
} /* filelength */

+ #ifndef linux
+ /* pretty safe to assume all linux has usleep I think ?? this should be
+ done properly anyway */
#ifdef SYSVR4
void usleep(usec)
int usec;
***************
*** 195,200 ****
--- 198,204 ----
UKP } /* usleep */

#endif
+ #endif

void beep(count)
int count;
______________________________________________________________________

in po�enite

patch < patch-file

Potem vpi�ite

make

in program bi se moral prevesti.

8.8. UnWindows

UnWindows je paket pripomo�kov za dostop do grafi�nega sistema X, ki
ponuja mnoge uporabne mo�nosti za slabovidne (ne slepe). Vklju�uje
pove�evalnik zaslona in druge prilagojene pripomo�ke za la�jo
dolo�itev kazalca. Paket UnWindows lahko vzamete z mesta
<ftp://ftp.cs.rpi.edu/pub/unwindows/>.

Paket ne bo hotel takoj delovati na Linuxu, saj se zana�a na posebne
lastnosti ra�unalnikov Sun. Vendar nekateri pripomo�ki le delujejo in
uspelo mi je prenesti skoraj vse ostale, torej je lahko ta paket
zanimiv za nekatere ljudi. Moj prenos bo vklju�en nazaj v izvirnik
ali pa bo dostopen v arhivih liste BLINUX (glejte ,,Viri na
svetovnem spletu``). Pripomo�ek, ki �e ne deluje, je nastavitveni
pripomo�ek.

V moji razli�ici programi, namesto, da sami ustvarjajo zvoke, le
kli�ejo drug program. Drugi program je lahko na primer

play /usr/lib/games/xboing/sounds/ouch.au

ki zaigra zvok ouch.au, denimo, ko kazalec zadene levi rob zaslona.

8.8.1. dynamag

dynamag je program za pove�avo zaslona. Prosim, poglejte podrazdelek
,,Pove�ava zaslona``. Ta program je deloval �e v privzeti
distribuciji.

8.8.2. coloreyes

coloreyes omogo�a preprosto dolo�itev kazalca (mi�kinega). Sestavlja
ga par o�i, ki vedno gledajo v smer kazalca (kot xeyes) in spreminjajo
barvo, odvisno od oddaljenosti od mi�ke (za razliko od xeyes). To ne
deluje v privzeti distribuciji, a zdi se, da preizkusna razli�ica z
istega mesta deluje.

8.8.3. border

border je program, ki zazna, kdaj se kazalec (mi�ke) premakne na rob
zaslona in odda zvok, glede na rob, ki se mu je pribli�al. Dostopna
razli�ica uporablja poseben zvo�ni sistem Suna. To sem spremenil, da
namesto tega le po�ene ukaz, ki je lahko katerikoli zvo�ni program za
Linux.

8.8.4. un-twm

Okenski upravljalnik je poseben program, ki nadzira polo�aj vseh
ostalih oken (programov), prikazanih na zaslonu X. un-twm je posebna
razli�ica, ki se zvo�no ogla�a, ko kazalec vstopa v razli�na okna.
Zvok je odvisen od okna, v katerega je vstopil kazalec. Raz�irjana
razli�ica ne deluje na Linuxu iz podobnih razlogov kot pri pripomo�ku
border. Spet, imam �e posebno delujo�o razli�ico, ki bo dostopna v
�asu, ko boste brali tole.

9. Strojna oprema

9.1. Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona

To so Brailleovi terminali, ki lahko berejo zaslonski pomnilnik
neposrednjo v obi�ajnem tekstovnem na�inu. Mogo�e jih je uporabljati
za delo z Linuxom za skoraj vse stvari, ki jih lahko po�ne vide�i
uporabnik konzole, vklju�no z namestitvijo sistema. Vendar je v jedru
Linuxa prisotna te�ava s pomikom zaslona nazaj, zato je treba
uporabiti popravek jedra. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za
Braillex in Brailloterm``.

9.1.1. Braillex

Braillex je terminal, na�rtovan, da bere neposredno iz zaslonskega
pomnilnika, torej shaja brez problemov s programi za MS-DOS, ki se ne
obna�ajo �udno. �e lahko nekaj vidite na zaslonu, potem mora bi moral
ta terminal to pokazati v Braici. V Linuxu je �al upravljanje z
zaslonom narejene druga�e od MS-DOS-a, torej mora biti to nekako
spremenjeno.

Za delovanje tega terminala, morate najprej uporabiti popravek, podan
spodaj v podrazdelku ,,Popravek jedra za Braillex in
Brailloterm``. Ko je enkrat to opravljeno, postane Braillex eno
najprimernej�ih na�inov za uporabo Linuxa, saj omogo�a branje vse
informacije, normalno dostopne vide�i osebi. Drugi terminali ne
za�nejo delovati, dokler se operacijski sistem popolnoma ne nalo�i.

Braillex je dostopen z dvema ureditvima Brailleovih celic (80x1 ali
40x2), obstaja tudi model, imenovan IB 2-D, ki ima tudi vertikalno
pomi�nico za prikaz informacij o vseh vrsticah zaslona (uporablja 4
programabilne to�ke na vrstico zaslona).

Cena: 8,995 (funti �terlingi) ali 11495 UKP za 2-D
Izdelovalec: Alphavision Limited (Zdru�eno kraljestvo)
Dobavitelji: ????

9.1.2. Brailloterm

Kaj je Brailloterm?

To je Brailleova vrstica z mo�nostjo osve�evanja prikaza, ki
jo je izdelalo podjetje KTS Kommunikations-Technik Stolper
GmbH. Ima 80 Brailleovih celic v eni sami vrstici. Vsaka
celica ima 8 pik, ki so kombinirane tako (gor/dol), da
ponazarjajo znak. Privzeto mi Brailloterm prikazuje
vrstico, v kateri je zaslonski kazalec. Z uporabo nekaterih
funkcij Brailloterma lahko vidim katerokoli vrstico zaslona.

[Jose Vilmar Estacio de Souza <[email protected]>]

Jose potem nadaljuje in pravi, da lahko terminal uporablja tudi
serijska vrata pod DOS-om, toda, da potrebuje poseben program. Ne
vem, �e bo katerikoli od njih deloval z Linuxom.

Kot pri Braillexu, potrebuje jedro poseben popravek, da deluje
pravilno. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za Braillex in
Brailloterm``.

Cena: okoli 23.000 DEM / 15.000 USD
Proizvajalec: Kommunikations-Technik Stolper GmbH, Nem�ija
Dobavitelji: ????

9.1.3. Popravek jedra za Braillex in Brailloterm

To verjetno velja tudi za vse drugi terminale, ki berejo direktno
zaslonski pomnilnik za delo v MS-DOS-u. Po�ljite mi po�to s
potrditvijo drugih terminalov, ki delujejo. To ne velja in bo
pravzaprav izgubilo nekatere mo�nosti terminalov, ki jih poganja
programje BRLTTY.

Pravijo, da se ta popravek uporablja na vseh jedrih razli�ice 1.2.X.
Delovati bi moral tudi na vseh jedrih razli�ic od 1.1.X do 1.3.72, le
z opozorilom programa patch (preizkusil sem vsaj, da deluje z jedrom
1.3.68). Od jedra Linuxa 1.3.75 naprej, ta popravek ni ve� potreben,
saj lahko nastavite jedro, da ne pomika zaslona, z uporabo ,,linux no-
scroll`` v pozivniku LILO. Za podrobnosti glejte spis Boot Prompt
HOWTO.

______________________________________________________________________
*** drivers/char/console.c~ Fri Mar 17 07:31:40 1995
--- drivers/char/console.c Tue Mar 5 04:34:47 1996
***************
*** 601,605 ****
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 1;

if (b > video_num_lines || t >= b)
--- 601,605 ----
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 0;

if (b > video_num_lines || t >= b)
______________________________________________________________________

Za uporabo tega popravka:

1. Posnemite zgornji tekst v datoteko (denimo patch-file)

2. Spremenite imenik v podimenik drivers/char izvorne kode va�ega
jedra.

3. Po�enite

patch < patch-file

4. Prevedite svoje jedro kot obi�ajno.

Uporabite te popravke in morali bi biti sposobni uporabljati Brailleov
terminal za branje konzole Linuxa, kot obi�ajno.

Ta popravek, izra�en z besedami, pomeni le: ,,Spremeni 1 v 0 v prvi
vrstici funkcije scrup, ki mora biti blizu vrstice 603 v datoteki
drivers/char/console.c!``. Glavna stvar programa patch je, da to
razume, in da zna uganiti, kaj naj stori, kadar razvijalci Linuxa
spremenijo vsebino te datoteke.

�e �elite uporabljati sodobnej�e jedro s popolnoma onemogo�enim
pomikanjem zaslona nazaj (namesto re�itve v zagonskem pozivniku, ki
sem jo �e omenil), lahko uporabite naslednji popravek. To ne velja za
jedra, starej�a od 1.3.75!

______________________________________________________________________
*** console.c~ Fri Mar 15 04:01:45 1996
--- console.c Thu Apr 4 13:29:48 1996
***************
*** 516,520 ****
unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */
static unsigned char hardscroll_enabled;
! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 0;

void no_scroll(char *str, int *ints)
--- 516,520 ----
unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */
static unsigned char hardscroll_enabled;
! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 1;

void no_scroll(char *str, int *ints)
______________________________________________________________________

9.2. Programsko gnani Brailleovi terminali

Princip delovanja teh terminalov je zelo blizu principu delovanja
terminala s katodno cevjo (CRT), kot je VT100. Pove�ejo se na
serijska vrata in ra�unalnik mora poganjati programe, ki jim po�iljajo
izhod. Trenutno sta za Linux na voljo dva znana programa; BRLTTY
(glejte razdelek ,,BRLTTY``) in izbolj�an Brailleov zaslon (angl.
Braille enhanced screen).

9.2.1. Tieman B.V.

9.2.1.1. CombiBraille

Ta Brailleov terminal je podprt s programjem BRLTTY. Pride v treh
razli�icah s 25, 45 ali 85 Brailleovih celic. Dodatnih pet celic
glede na standardni zaslon se uporablja kot podatki o statusu.

Cena: okoli 4.600 UKP za model s 45 celicami ...
Izdelovalec: Tieman B.V.
Dobavitelji: Concept Systems, Nottingham, England
(glas: +44 115 925 5988)

9.2.2. Alva B.V.

Serije ABT3xx so podprte v BRLTTY. V tem �asu je potrjeno le
delovanje ABT340. Prosim, po�ljite podatke o drugih modelih avtorjem
BRLTTY.

Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Izdelovalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)

9.2.3. Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.

Ker so priskrbeli podatke o programiranju razvijalcem, so
prikazovalniki Telesensory podprti v BRLTTY in screen.

9.2.3.1. Powerbraille

Obstajajo trije modeli: 40, 65 in 80 vrstic. Le za 40-vrsti�ni model
se ve, da je podprt v BRLTTY.

Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelj: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)

9.2.3.2. Navigator

Spet obstajajo trije modeli: 20, 60 in 80. Za zadnje razli�ice je
znano, da delujejo z BRLTTY, a ne ve se, ali delujejo tudi prej�nje (s
prej�njim firmwareom).

Cena: 80 celic 7.800 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)

9.2.4. Braille Lite

To je bolj prenosni ra�unalnik kot pa terminal. Lahko pa ga
uporabljate z BRLTTY razli�ice 0.22 (a ne z novej�o razli�ico) kot
obi�ajen Brailleov terminal. �al veliko stvari, dostopnih z izdelkom
CombiBraille, ne morete uporabljati z Braille Lite. To pomeni, da se
ga morate izogibati za uporabo z Linuxom, �e je le mogo�e.

Cena: 3.395 USD
Izdelovalec: Blazie Engineering

9.3. Sintetizatorji govora

Sintetizatorji govora se obi�ajno priklju�ijo na serijska vrata
osebnega ra�unalnika. Uporabne lastnosti vklju�ujejo:

* Brailleove oznake na delih.

* Veliko glasov, ki omogo�ajo, da se razli�ni deli dokumenta govorijo
razli�no.

* Uporabo z naglavnimi zvo�niki (ni na voljo v vseh modelih).

Kriti�ni problem je kakovost govora. To je veliko pomembneje nekomu,
ki uporablja sintetizator zvoka kot glaven vir informacij, kot pa
nekomu, ki poslu�a v�e�ne zvoke za zabavo. Najbr� iz tega razloga T.
V. Raman priporo�a le DECTalk. Sprejemljive alternative bi bile v
redu.

9.3.1. DECTalk Express

To je strojni sintetizator govora. Priporo�a se uporaba z Emacspeakom
in pravzaprav je nabor DECTalk edina vrsta sintetizatorjev zvoka, ki
jo podpira ta paket. Ta sintetizator ima prav vsako uporabno
lastnost, za katero vem. Edina pomanjkljivost, ki so jo lahko
trenutno spomnim, je cena.

Cena: 1.195 USD
Izdelovalec: Digital Equipment Corporation

Dobavitelji: Mnogi. Prosim za podrobnosti o tistih,
ki ponujajo posebno podporo za Linux.
Posvetujte se z lokalnimi organizacijami,
samim Digitalom, ali spletno stranjo za
Emacspeak.

9.3.2. Accent SA

To je sintetizator podjetja Aicom Corporation. Za�el se je poskus
pisanja gonilnika zanj, a je potrebna pomo�. Prosim, poglejte
<http://www.cyberspc.mb.ca/~astrope/speak.html>, �e mislite, da lahko
pomagate.

9.3.3. SPO256-AL2 Speak & �ip Spell

Pokazalo se je zanimanje za uporabo tega �ipa v doma narejenih
govore�ih vezjih. Zanima me, �e kdo to s pridom uporablja.
Programski paket speak-0.2pl1.tar.gz je naredil David Sugar
<[email protected]>. Sumim pa, da kakovost izhoda ni dovolj dobra za
redno uporabo.

10. Priznanja

Ve�ina tega spisa je zbrana iz razli�nih informacijskih virov na
Internetu, veliko jih najdete z iskalnikom Yahoo in DEC-ovim iskalnim
strojem Alta Vista. V to je vklju�ena dokumentacija ve�ine
programskih paketov, omenjenih v besedilu. Nekaj podatkov je bilo
napaberkovanih z letakov s pomo�jo Kraljevega nacionalnega in�tituta
za slepe.

T. V. Raman, avtor Emacspeaka, je zanesljivo prispeval pripombe,
podatke in besedilo, kot me tudi seznanil z drugimi ljudmi na
Internetu, ki jih je poznal.

Kenneth Albanowski <[email protected]> je priskrbel popravek, potreben
za Brailloterm, in podatke o njem.

Roland Dyroff iz S.u.S.E. GmbH (distributerji Linuxa in izdelovalci
distribucije S.u.S.E. Linux (angle�ka/nem�ka)) je na mojo pro�njo
pregledal KTS Stolper GmbH in dobil nekatere strojne podrobnosti in
informacije o Braillotermu.

Najbolj obse�no in skrbno preverjanje tega dokumenta sta opravila
James Bowden <[email protected]> in Nikhil Nair
<[email protected]>, avtorja BRLTTY, ki sta predlagala veliko
�tevilo popravkov, kot tudi dodatnih informacij o nekaterih temah.

Pisci prispevkov na elektronska spiska ,,blinux`` in ,,linux-access``
so prispevali k temu spisu tako, da so mi priskrbeli informacije, ki
sem jih prebral.

Mark E. Novak s centra Trace R&D <http://trace.wisc.edu/> me je
usmeril v smer razli�nih programskih paketov in podatkov, ki jih prej
�e nisem videl. Dal je tudi pripombe na strukturo tega dokumenta, ki
sem jih delno upo�teval, verjetno pa bi moral storiti �e ve�.

Mno�ica drugih piscev prispevkov vklju�uje Nicolasa Pitriea in
Stephana Doyona.

Veliko drugih ljudi je prispevalo pripombe in informacije. Posebni
prispevki so zabele�eni v tem spisu.

Angle�ka razli�ica tega spisa je bila narejena posebej za knjigo Dr.
Linux, ki jo je izdala zalo�ba RedHat. To je zato, ker so poslali
opozorilo o groze�i izdaji meni in drugim avtorem projekta LDP. Za to
njihovo dejanje sem jim mo�no hvale�en, saj napa�ni ali stari podatki
v knjigi le�ijo naokoli veliko dlje kot na Internetu.

Gotovo ste prispevali k temu spisu tudi vi, a vas nisem omenil. Ne
skrbite, to je bilo po pomoti, se opravi�ujem. Le povejte mi, in vas
bom dodal v naslednjo razli�ico.