Slovenian HOWTO
 Primoz Peterlin <[email protected]>
 v1.0, 30 October 1996

 Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.  (Note to English
 readers: this document addresses Linux localization issues specific to
 Slovenian users.)

 1.  Uvod

 1.1.  Kaj je Linux?

 Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
 sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji 80386, 80486, Pentium
 ali Pentium Pro.  Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in
 sodelovanju stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds
 z univerze v Helsinkih na Finskem.  Skupaj s programi iz projektov
 GNU, X Window System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje,
 enakovredno komercialnim razlicicam sistema Unix.

 Linux je brezplacen in prosto dostopen, vkljucno z izvorno kodo.
 Najnovejse razlicice programja za Linux je moc najti

      <ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/>
      <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>

 Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
 eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
 je, da zacnemo ``doma''.

 1.2.  Dogovor o zapisu

 V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
 sirine, npr.

      echo "Zdravo"

 Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.

      ls datoteka

 Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime datoteka nado�
 mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.

 Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih Unix oznacuje osnovno
 podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
 /home/uporabnik).

 Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
 uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
 izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).  Bralec ali bralka, ki
 uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
 primere

      SPREMENLJIVKA=vrednost
      export SPREMENLJIVKA

 (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopusca bash) v analogne

      setenv SPREMENLJIVKA vrednost

 2.  Prikaz nasih znakov na zaslonu

 2.1.  Nabor znakov ``ISO Latin 2''

 ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
 ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav zahodne poloble
 (latinica, cirilica; arabska, hebrejska, grska, armenska, gruzinska
 ipd.).  Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
 racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
 mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacij ISO s
 sedezem v Zenevi.

 Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse posebne znake za pisanje v albanscini,
 anglescini, cescini, finscini, hrvascini, irscini, madzarscini,
 nemscini, poljscini, romunscini, slovascini, slovenscini in luziski
 sorbscini.

 Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
 in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
 srednje- in vzhodnoevropskih narodov.  Te kodne strani so praviloma
 nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.

 2.2.  Konzola

 Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
 Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska.  V paketu Slackware
 najdemo prevedeni paket pod imenom keytbls.  Namestimo ga enako kot
 druge pakete, z ukazom pkgtool ali installpkg.

 Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugacne fonte na zaslonu z
 ukazom setfont, na primer:

      setfont lat2-16

 Vec o paketu kbd preberemo v poglavju o ``tipkovnici''.

 2.3.  X Window System

 Kratka navodila za namestitev fontov z nasimi znaki za uporabo z X
 Window System.

 1. Fonte snamemo z najblizjega streznika FTP:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>

 Po obicajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekompresiramo in razpaki�
 ramo.

 2. Odlocimo se za mesto v strukturi imenikov, kamor nameravamo
    namestiti fonte.  Obicajno je to podimenik v imeniku
    /usr/lib/X11/fonts/.  Primer:

      /usr/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
      /usr/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/

 3. Streznik X ne zna uporabiti fontov v enakem formatu, kot se
    distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
    formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
    Compiled Format).

      for FILE in *.bdf
      do
        bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
      done

 4. Streznik X zna uporabiti stisnjene fonte, kar izkoristimo:

      compress *.pcf

 5. V vsakem imeniku s fonti pricakuje streznik datoteko fonts.dir, ki
    podaja preslikavo med opisi fontov (X Logical Font Description,
    XLFD) in imeni datotek.  Ustvarimo jo z ukazom

      mkfontdir

 Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s fonti.

 6. Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili nove fonte,
    kar storimo z ukazom xset:

      xset +fp /usr/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
      xset +fp /usr/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
      xset fp rehash

 Ce je slo vse gladko, mora ukaz xlsfonts *-iso8859-2 pokazati seznam
 vseh novo namescenih fontov.

 7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System.  Trajno
    spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke.  Streznik
    XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /usr/X11/lib/X11/Xconfig.
    Poiscemo niz FontPath in dodamo vrstici:

      FontPath "/usr/X386/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
      FontPath "/usr/X386/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"

 To je vse.  Od zdaj naprej zna X Window System prikazovati tudi nase
 znake.

 3.  Tipkovnica

 3.1.  Konzola

 Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
 najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
 Nizozemska.  Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si
 lahko o tej temi preberemo vec.  V paketu Slackware najdemo prevedeni
 paket kbd pod imenom keytbls.  Namestimo ga enako kot druge pakete, z
 ukazom pkgtool ali installpkg.

 Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
 zaslonske fonte za kodni nabor ISO Latin 2.  Vsi, ki iz kakrsnihkoli
 razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
 /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo.

 Celoten postopek za izbiro zaslonskega fonta, tabele za tipkovnico in
 uporabo le-te je taksen:

      # Izberemo fonte ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
      setfont lat2-16
      # Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
      loadkeys slovene
      # ...in jo izberemo
      echo -e -n "\\033(K" > /dev/console

 Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornje vrstice v
 nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
 operacijskega sistema.

 3.2.  X Windows System

 V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
 ukazom xmodmap.  Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s 102
 tipkama, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z

      <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>

 Uporaba je enostavna:

      xmodmap Xmodmap.sl.pc102

 Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
 ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v /etc/X11/xinit/Xmodmap (skupna
 nastavitev za vse uporabnike), ki se avtomaticno nalozi ob vsakem
 zagonu X Window System.

 4.  Drugi programi

 Metode za vnos in izpis nasih znakov, predstavljene v poglavjih o
 prilagoditvi tipkovnice in zaslonskih znakov, so splosne.  Zato je
 navadno vse, kar moramo se postoriti, omogociti vnos in/ali izpis
 osembitnih znakov, kar za posamezni program obicajno napravimo s
 stikalom v datoteki z nastavitvami.  Za nekatere programe so bile
 razvite tudi locene metode za vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih
 primerih (npr. ce nimamo tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno
 pridejo prav, zato so tudi navedene.

 4.1.  Ukazne lupine

 4.1.1.  bash

 Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
 potrebi ustvarimo):

      set meta-flag on
      set convert-meta off
      set output-meta on

 Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
 podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.

 4.1.2.  tcsh

 Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
 (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.  ~/.cshrc ali ~/.cshrc za
 osebne nastavitve) dopisemo vrstico:

      setenv LC_CTYPE iso_8859_1

 4.2.  Urejevalniki

 4.2.1.  GNU emacs

 GNU emacs je uradni urejevalnik projekta GNU, delo Richarda M.
 Stallmana z MIT, ZDA.

 Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
 (ASCII).  Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
 dodamo naslednjih nekaj vrstic:

      ;;  Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
      (standard-display-european t)

      ;;  Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
      (set-input-mode (car (current-input-mode))
              (nth 1 (current-input-mode))
              0)

 Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z
 nastavitvami:

 �  /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)

 �  ~/.emacs (osebne nastavitve)

 �  /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)

 4.2.2.  crisp

 Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
 Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
 pokusino'' (shareware).  Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991
 in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1)
 pa trzi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA.

 Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
 127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
 uvede z znakoma \x.  Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno kodo Crisp in
 v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
 argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c".  Popravljeni
 makroukaz prevedemo:

      crunch xterm.cr

 Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
 /usr/local/lib/crisp/macros/tty.

 Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
 oknu XTerm znotraj X Window System.  Enaka intervencija piscu teh
 vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp
 za X11).  Poleg tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
 pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp.  Pomagala je logicna
 povezava:

      ln -s  /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp

 Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:

      <http://lfdtb.fs.uni-lj.si/kosir/tex/tslovene/src/slovene.cr>

 Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
 primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro pa pretvori
 zaporedje v ustrezen znak.  Poleg ISO Latin 1 podpira se nekaj drugih
 kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih.  Navodila za uporabo so na
 voljo tudi prek WWW:

      <http://lfdtb.fs.uni-lj.si/kosir/tex/tslovene/slolang/node6.html>

 4.2.3.  vi

 Na sistemih Linux je vi sinonim za urejevalnik ``elvis'', delo Steva
 Kirkendalla.

 Po izkusnjah pisca vi sam po sebi brez tezav prepusca osembitne znake.
 Tezave lahko vcasih povzrocajo zunanji programi, ki jih klicemo iz
 urejevalnika (npr. fmt za poravnavanje besedila).  Navadno pomaga, ce
 v ~/.profile dolocimo spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje o
 ``locale'').

 4.3.  Elektronska posta

 4.3.1.  Pine

 Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
 (ali /etc/pine.conf, zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc.  V
 enem ali drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
 spremenljivko na ISO-8859-2:

      # character-set should reflect the capabilities of the display
      # you have. Normal default is US-ASCII.  Typical alternatives
      # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
      character-set=ISO-8859-2

 4.3.2.  elm

 V delu.

 4.4.  Delo na oddaljenem racunalniku

 Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja TCP/IP delamo na drugem
 racunalniku.

 Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
 nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
 obeh podpirata osembitne znake.  V primeru tezav se poleg teh
 programov splaca pogledati se

 �  nastavitev ``ukazne lupine''

 �  nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega).  Eksplicitno ga
    lahko nastavimo z ukazom

      stty -parenb -istrip cs8

 �  in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin

 4.4.1.  Telnet

 Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
 toggle binary:

      ~> telnet
      telnet> toggle binary
      Negotiating binary mode with remote host.
      telnet> open racunalnik

 Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v
 nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.  Vnosi imajo obliko:

      biofiz.mf.uni-lj.si
              set binary true

 4.4.2.  rlogin

 Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
 pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':

      rlogin racunalnik -8

 4.5.  TeX in LaTeX

 Poslovenjenje paketa LaTeX obsega

 �  7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov

 �  nacin izpisa nasih znakov

 �  poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.

 �  slovenska pravila za deljenje besed

 Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
 Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
 distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:

      <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
      <http://www.mathematik.uni-stuttgart.de/mathB/lst3/langbein/ntex.html>

 Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo
 slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
 za zlogovanje besed (ce imamo namescene ``slovenske zlogovalne
 vzorce''), in 7-bitni nacin vnosa znakov "c"s"z:

      \usepackage[slovene]{babel}

 V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
 izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
 8-bitni vnos znakov.  Primer celotnega spisa v LaTeXu:

      \documentclass[a4paper]{article}
      \usepackage[slovene]{babel}
      \usepackage[T1]{fontenc}
      \usepackage[latin2]{inputenc}
      \begin{document}
      Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
      sele ob stirih, odidejo ucenci iz vasi Zelimlje in Zetale domov
      ze cetrt cez tri.
      \end{document}

 4.5.1.  LaTeX 2.09

 V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
 mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
 Primer uporabe:

 \documentstyle[latin2]{article}

 Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.

      <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>

 4.5.2.  Slovenska pravila za deljenje besed

 Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed lahko dobijo clani
 slovenskega drustva uporabnikov TeX (TeXCeH) za individualno uporabo
 brez namena pridobivanja premozenjske koristi pri predsedniku drustva,
 dr. Bojanu Golliju <[email protected]>.

 4.5.3.  Pregled besedila na zaslonu

 V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
 programom za pregled besedila na zaslonu:

    XDvi
       V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico

         XDvi.paper:     a4

    Ghostview
       V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
       /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
       vrstice:

         !  Ghostview naj uporablja format A4
         *pageMedia:             A4
         !  Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
         *Ghostview.interpreter: gs
         *Ghostview.arguments:   -sPAPERSIZE=a4

 4.6.  Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji

 Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
 Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
 CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky itd.

 Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
 nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program.  Eden
 takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:

      <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode-3.4.tar.gz>

 Uporaba je enostavna:

      recode yu:latin2 datoteka

 pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
 Latin 2.  Kot obicajno izda tudi tu izbira --help se dodatne moznosti.

 4.7.  Pregledovalnik less

 Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
 zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.

 Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
 ~/.profile:

      LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET

 latin1 namesto latin2 ni pomota.  Less zaenkrat slednjega se ne pozna,
 ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obicajni, kateri pa
 kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
 enak v celotni druzini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1.  Namesto
 tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:

      LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF

 Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
 znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
 znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
 znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.

 5.  Tiskanje

 Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:

 �  Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2

 �  Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
    znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002

 �  Tiskalnik razume PostScript

 �  Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII

 5.1.  Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2

 Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored ISO
 Latin 2.  Med njimi so

 �  Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus

 �  Hewlett-Packard LaserJet 5L

 �  Epson FX-2170

 �  Epson LQ-870

 �  Fujitsu DL700

 �  Fujitsu DL1150/1250

 �  Fujitsu DL3700/3800

 �  Fujitsu DL6400/6600

    Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
    tiskalniku.  Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard je

      \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T

 Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.

 Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
 na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v ``naslednjem'' razdelku.

 5.2.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki

 Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj je
 bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
 njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
 primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno tiskamo spise, kodirane
 po ISO Latin 2.

 Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap.  Za zgled si oglejmo
 tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu svedskega
 nabora.

      lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
              :lp=/dev/lp1:\
              :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
              :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
              :mx#0:\
              :sh:
      jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
              :lp=/dev/null:\
              :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
              :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
              :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
              :mx#0:\
              :sh:
      latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
              :lp=/dev/null:\
              :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
              :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
              :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
              :mx#0:\
              :sh:

 Zgled ima tri tiskalniske vrste.  Prva je dejanski tiskalnik z
 ameriskim (ASCII) naborom znakov.  Druga uporablja filter
 /usr/spool/lpd/jus_filter:

      #!/bin/sh
      /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii

 Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
 postavimo v prvo tiskalnisko vrsto.  Filter jus_epson ne napravi
 drugega, kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor,
 prepise datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
 nazaj v ameriski nabor.  To je tudi edini del programja, ki je odvisen
 od vrste tiskalnika:

      #!/bin/sh
      # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
      #
      # Izberemo slovenski (svedski) nabor
      /bin/echo "\033R\005\c"
      # Izpisemo dokument
      cat
      # Izberemo ameriski nabor
      /bin/echo "\033R\000\c"

 Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
 pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani filter za
 to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
 koncno t�ko datoteko postavi v prvo vrsto.

      #!/bin/sh
      /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
          /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii

 Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
 /usr/local/bin/recode.  Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres�
 likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako sumnike kot zavite
 oklepaje, v JUS pa samo se prve.

 Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
 podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
 /usr/spool/lpd/latin2.

 Tiskanje gre zdaj tako:

 1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
    se datoteka odtisne kot ASCII:

      lpr datoteka

 2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
    I.B1.002:

      lpr -Pjus datoteka

 3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
    kodirano po ISO Latin 2:

      lpr -Platin2 datoteka

 5.3.  Tiskalniki PostScript

 Obicajno besedilo lahko odtisnemo na tiskalnik PostScript prek enega
 od filtrov, ki opremijo poslani tok podatkov z ustrezno glavo in
 poskrbijo za ostale administrativne zadeve.  Taksna programa sta npr.
 a2ps in GNU enscript.  Zadnji ze podpira nabor ISO Latin 2, medtem ko
 je podpora za prvega se v delu.

      <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript-1.4.0.tar.gz>

 5.3.1.  GNU enscript

 Ce GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih, ki so
 prilozena programu.  Poleg njega potrebujemo se vsaj en font z vsemi
 nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1.  Primeren je npr. IBM Courier,
 ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System, programom
 ghostscript ipd.  Ce nismo prepricani, ali ga imamo ze namescenega,
 pozenemo:

      find / -name cour.pf[ab]

 V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
 /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
 dodamo pravilno pot do datotek s pisavami.  Poleg tega potrebuje GNU
 enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
 vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
 Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.

 Primer konfiguracijske datoteke:

      #  Kje hranimo pisave PostScript?
      AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
      #  Privzeti nacin kodiranja:
      DefaultEncoding: latin2
      #  Privzeti format papirja:
      DefaultMedia: A4
      #  lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
      QueueParam: -P
      #  Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
      Spooler: lp

 Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom

      enscript datoteka

 6.  Slovenski locale

 Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja,
 odvisnih od kulturnega okolja uporabnika.  Mednje sodi informacija o
 tem, kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni red, nacin izpisa
 datuma in ure, izbiro locila v zapisu decimalnih stevil (vejica oz.
 pika), zapis valute in sporocila programov uporabniku.

 Locale sestavlja nekaj razredov:

 �  LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)

 �  LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)

 �  LC_MONETARY (izpis valute)

 �  LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)

 �  LC_TIME (izpis datuma in ure)

 �  LC_MESSAGES (izpis katalogov sporocil)

    LC_ALL zajema vse nasteto.

 Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema (primeri so pobrani
 s HP-UX, ker je poslovenjenje Linuxa zaenkrat se v teku).

 Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
 vsi prilastki:

      ~> date
      Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
      ~> LANG=slovene date
      Sob, 19 okt 1996 22:32:04

 Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej.  Ce zelimo obdrzati
 angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa bi, da
 gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:

      ~> sort abc.tex
      abc
      abca
      abd
      abc
      ~> LANG=C LC_COLLATE=slovene sort abc.tex
      abc
      abca
      abc
      abd

 Oblika LANG=slovene je nestandardna in jo opuscajo tudi pri Hewlett-
 Packard.  Oblika, ki se uveljavlja, je:

      LANG=jezik[_drzava[.nabor]]

 Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca standard ISO
 639, drzava pa dvocrkovna koda drzave, dolocena s standardom ISO 3166.
 Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
 naborom ISO 8859-2, je torej

      LANG=sl_SI.88592

 Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna, tako lahko pisemo na
 kratko
      LANG=sl

 Kaze tudi, da bo pri GNU prevladalo ime spremenljivke LANGUAGE namesto
 LANG.

 6.1.  Poslovenjenje katalogov sporocil

 V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
 predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino tistega, s
 cimer se sooca koncni uporabnik).  Trenutno so v slovenscino ze
 prevedena sporocila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
 gettext, grep, hello, recode in tar.  Z nastavitvijo spremenljivke
 okolja

      LANGUAGE=sl

 bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto
 angleskih.

 Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
 elektronskega spiska <[email protected]>, nanj se lahko narocite tako, da na
 naslov [email protected] posljete vrstico

      subscribe

 v telesu sporocila.

 Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
 zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena.  Vabljeni!

 7.  Linux v Sloveniji

 Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih Linuxa po
 drzavah.  Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na naslovu

      <http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html>

 Ce vas ni med njimi, se prijavite!

      <http://domen.uninett.no:29659/>

 7.1.  Skupina uporabnikov Linuxa

 Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
 uporabnikov Linuxa v Sloveniji (Linux Users Group of Slovenia, LUGOS).
 Skupina ima svojo stran na WWW:

      <http://www.zrsss.si/~lugos/>

 Skupina ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
 tako, da na naslov [email protected] posljete vrstico

      subscribe lugos-list

 v telesu sporocila.

 7.2.  Strezniki FTP

 Na strezniku Slovenskega izobrazevalnega omrezja se zrcali
 ftp.cs.helsinki.fi.

      <ftp://ro.zrsss.si/pub/Linux/>

 Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Slackware in
 programje iz projekta GNU,

      <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/slackware/>
      <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>

 Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
 racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

      <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>

 7.3.  Usenet

 Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
 Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
 predstavlja znaten del prometa).

 8.  O tem spisu

 Ta spis je razen na uradnem mestu ``Linux Documentation Project''
 dostopen tudi na

      <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>

 Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
 <[email protected]>, splosna vprasanja o Linuxu in
 poslovenjenju programov pa sodijo v si.comp.os.unix.

 8.1.  Vprasanja

 8.1.1.  Se pravi Slovenian ali Slovene?

 Mnenja so deljena.  Pisec tega pisanja uporablja ``Slovenian'' za
 ``slovenski, -a, -o'' in ``Slovene'', kadar ima v mislih slovenscino
 kot jezik.

 8.1.2.  Nasi znaki v tem spisu

 Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa nima.
 Kako to?

 Kovaceva kobila...  Sistem Linuxdoc-SGML, ki je uradni standard za
 dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin1.  Greg Hankins,
 avtor paketa Linuxdoc-SGML in urednik zbirke HOWTO, se tezave zaveda,
 enako tudi pisec teh vrstic.

 8.2.  Uporaba in razsirjanje

 Copyright (1996) Primoz Peterlin <[email protected]>

 Ta spis je avtorsko delo.  Uporaba v delu ali v celoti, v nepridobitne
 ali pridobitne namene, ter razsirjanje v kakrsnikoli obliki, tiskani
 ali elektronski, je eksplicitno dovoljeno ob navedbi vira.
 Priporocena oblika navajanja je naslednja:

      Peterlin, P. (1996) Slovenian HOWTO,
      http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/Slovenian-HOWTO.html

 Avtor bo vesel posamezne kopije publikacije, ki citira to delo.

 8.3.  Uporaba na lastno odgovornost

 Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
 vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
 vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
 trzenje ali uporabo.  Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
 odgovornost.  Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
 neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.

 8.4.  Note to English readers

 This document is a copyrighted work.  Its use in part or as whole, for
 non-profit or for-profit purposes, and its dissemination in any form,
 either printed or electronic is explicitelly allowed, as long as the
 above copyright notice is retained on all copies.  Its suggested
 citation is

      Peterlin, P. (1996) Slovenian HOWTO,
      http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/Slovenian-HOWTO.html

 Single copies of any document citing this guide would be much appreci�
 ated.

 The information in this document is provided in belief of being
 accurate and useful, however without any warranty, expressed or
 implied, including, but not limited to, the implied warranties of
 merchantibility or fitness for a particular purpose.  The entire risk
 of using the information goes with the user.  The author can not be
 liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
 use of information provided in this document.

You are viewing proxied material from ftp.icm.edu.pl. The copyright of proxied material belongs to its original authors. Any comments or complaints in relation to proxied material should be directed to the original authors of the content concerned. Please see the disclaimer for more details.